Jedro

Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Prva tožnica je zahtevala plačilo v višini 250.375,56 EUR, drugi tožnik pa plačilo v višini 152.198,20 EUR, oba iz naslova škode, ki naj bi jima nastala zaradi protipravnega ravnanja inšpektorice Veterinarske uprave RS pri opravljanju inšpekcijskega pregleda in v zvezi z njim. Sodišče prve stopnje je njuna tožbena zahtevka zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na očitek tožeče stranke, da je inšpektorica pri inšpekcijskem pregledu ravnala nezakonito, ko je postopala v skladu z Obveznimi navodili Veterinarske uprave RS, ki niso v skladu z zakonskimi določbami, je pritožbeno sodišče presodilo, da je imelo postopanje inšpektorice podlago tudi v veljavni zakonodaji. Program lastnih kontrol je bila namreč prva tožnica dolžna izvajati na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), veterinarska inšpekcija pri Veterinarski upravi RS pa je bila na podlagi šestega odstavka 27. člena Zakona o veterinarstvu (ZVet-1) dolžna nadzirati uspešnost in pravilnost izvajanja lastnih kontrol obrata. Odločba z dne 10. 1. 2002 je bila izdana na podlagi 84. člena ZVet-1. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je drugi tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) reviziji ugodi in izpodbijano drugostopenjsko sodbo spremeni tako, da pritožbi drugega tožnika ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano drugostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo v delu, ki se nanaša na drugega tožnika, vrne v ponovno odločanje drugostopenjskemu sodišču; še podrejeno temu pa, da izpodbijano drugostopenjsko in prvostopenjsko sodbo v delu, ki se nanašata na drugega tožnika, razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Drugi tožnik zahteva povrnitev vseh stroškov postopka, vključno s stroški revizijskega postopka, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP-D), zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah ZPP.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Pravno relevantno dejansko stanje

6. Inšpektorica Veterinarske uprave RS je pri prvi tožnici opravila inšpekcijski pregled in 10. 1. 2002 izdala odločbo, s katero ji je prepovedala proizvodnjo in embaliranje mletega mesa in vseh vrst polpripravljenih jedi ter vseh vrst mesnih izdelkov. Odločba je bila izdana na podlagi Obveznih navodil, ki jih je izdala Veterinarska uprava RS, narekovala pa jo je ugotovitev, da prva tožnica ni opravljala vzorčenja mletega mesa in vseh vrst polpripravljenih jedi ter vseh vrst mesnih izdelkov v skladu z veljavnim programom notranjih kontrol in zato ni ugotavljala zdravstvene ustreznosti živil. Na podlagi te odločbe je Veterinarska uprava RS drugemu tožniku 14. 1. 2002 izdala odločbi o prepovedi prometa s posamezno navedenimi vrstami živil živalskega izvora.

Razlogi za zavrnitev revizije

7. Sodišče druge stopnje je presojalo pravilnost ravnanja inšpektorice pri inšpekcijskem pregledu obrata prve tožnice. Presodilo je, da je bilo ravnanje inšpektorice v skladu z veljavno zakonodajo.

8. Te presoje pritožbenega sodišča revident ne izpodbija. Navaja sicer, da pritožbeno sodišče ni konkretno in v celoti odgovorilo na njegove pritožbene navedbe v zvezi z inšpektoričinimi kršitvami, ki jih na treh straneh dobesedno navaja. Pri tem pa se revident ne sooča z razlogi pritožbenega sodišča, zato njegov očitek ne omogoča revizijskega preizkusa. Napak v presoji pritožbenega sodišča ni našlo niti Vrhovno sodišče v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

9. Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke. Zato niso pomembne revizijske navedbe, ki gradijo na predpostavki, da postopanje državnega organa ni v skladu s predpisi, niti revizijske navedbe, ki se nanašajo na izčrpanost pravnih sredstev. Za odločitev o reviziji ni pomembna niti revizijska navedba, ki se nanaša na obvestilo odjemalcem o prepovedi prodaje vseh izdelkov prve tožnice, saj zaradi tega drugemu tožniku ni mogla nastati škoda.

10. Vrhovno sodišče je tako odgovorilo le na tiste revizijske navedbe, ki so bile bistvene za odločitev o reviziji. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Revident z revizijo ni uspel, zato v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sam krije svoje stroške revizijskega postopka.