Jedro

Za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (kolikor se nanaša na dovolitev vpisa spremembe imetnika vpisane hipoteke) potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi Potrditvene pogodbe o odstopu terjatev z dne 29.12.2014 pri uvodu navedeni nepremičnini pri ID pravice 1 (maksimalni hipoteki) dovolilo vpis novega imetnika: D. d.d. (v nadaljevanju: D.) in izbris prejšnjega imetnika: A. d.d. ter dopustilo udeležbo družbe E. d.o.o. 2. Zoper navedeni sklep se v delu, kolikor se nanaša na dovolitev vpisa spremembe imetnika vpisane hipoteke pritožuje družba E. d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnica). Meni, da je bilo narobe uporabljeno materialno pravo, hkrati pa je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V nadaljevanju razlaga določbo 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), pomen oz. namen maksimalne hipoteke. Zatrjuje, da predlagatelj ni prenesel celotnega pravnega razmerja na D., ampak zgolj posamezne in v pogodbi izrecno opredeljene obstoječe terjatve. Maksimalna hipoteka je bila 10.9.2009 vpisana v zemljiško knjigo za zavarovanje terjatev na podlagi kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki sta jih predlagateljica in pritožnica že sklenili oz. jih še bosta sklenili. Iz 1. člena Potrditvene pogodbe pa izhaja, da so bile na D. prenesene le posamezne že obstoječe terjatve, ne pa popolnoma vse terjatve, ki so zavarovane z maksimalno hipoteko. S Potrditveno pogodbo niso bile prenesene vse bodoče terjatve. Kreditne pogodbe predstavljajo le del pravnega razmerja, ki ga varuje maksimalna hipoteka - pravno razmerje pa izvira tudi iz garancijskih pogodb in drugih bančnih poslov (vključno z vodenjem transakcijskega računa). Če je predlagateljica prenesla vse terjatve, ki izvirajo iz kreditnih poslov, je prenesla le del zavarovanega razmerja. Povsem nesporno je, da sta predlagateljica in pritožnica še vedno v pravno poslovnem razmerju iz naslova bančnega poslovanja. Iz temeljnega razmerja, ki med predlagateljico in pritožnico nesporno obstaja, lahko še vedno nastanejo terjatve, ki bodo zavarovane z maksimalno hipoteko, saj slednja varuje tudi bodoče terjatve, ki pa nesporno niso bile prenesene na D.. Zatrjuje tudi kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.

3. Predlagateljica in D. sta podali odgovor na pritožbo, v katerem navajata, da je bilo preneseno celotno pravno razmerje in to obširneje utemeljujeta. Predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep ima ustrezne razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in notranje skladni in zato pritožba neutemeljeno očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uspeti ne more niti z nekonkretizirano trditvijo o postopkovni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tako imenovani protispisnosti. Ta kršitev je podana, ko sodišče v odločbi nekim listinam, zapisnikom o izvedbi dokazov ali prepisom zvočnih posnetkov pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo. Gre torej za napačen prenos določenega podatka v odločbo. Tovrstnih napak pritožnica konkretno ne zatrjuje, pač pa graja dokazno oceno izvedenih dokazov.

6. Pritožnica ne prereka ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da so bile vse terjatve, ki izvirajo iz kreditnih pogodb in so bile predmet zavarovanja z obravnavano maksimalno hipoteko, prenesene na D.. S svojimi posplošenimi navedbami pa ne uspe prepričati pritožbenega sodišča, da poleg navedenih terjatev, za katere predlagateljica in D. zatrjujeta, da obstajajo samo te, obstajajo še kakšne druge terjatve (iz naslova garancijskih in ostalih pogodb), ki so predmet zavarovanja z obravnavano maksimalno hipoteko. Prav tako ne more uspeti s trditvami, da bo predlagateljica v okviru pogodbe s katero je bila ustanovljena maksimalna hipoteka v bodočnosti zavarovala še kakšno pritožničino terjatev. Sploh, ker za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena. Pritožnica pa s svojimi pritožbenimi navedbami tudi sicer ne more biti uspešna, saj se prenosu terjatev oz. celotnega razmerja in s tem tudi maksimalne hipoteke, kot predlagateljičina dolžnica, ne more upirati (tretji odstavek 29. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank) (1).

7. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).

op. št. 1: Smiselno enako sicer določa tudi Obligacijski zakonik v 419. členu.