Jedro

Delavec ima pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in ima pravico, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje (drugi odstavek 81. člena ZTPDR). Opustitev uporabe te določbe na prvi in drugi stopnji pri toženi stranki pomeni kršitev določb disciplinskega postopka, ki se obravnavajo kot absolutne kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 17.5.1999 in 9.6.1999 o prenehanju delovnega razmerja in posledično, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 11.6.1999, ampak 2.12.1999 (v skladu s skrčitvijo tožbenega zahtevka) in da ji je tožena stranka za ta čas dolžna priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navajala, da je bila pošta tožnice z opravičilom poslana prepozno, da bi jo bilo mogoče upoštevati, zato je bila disciplinska obravnava opravljena pravilno. Ker tožnica ni opravičila svojega izostanka, ni bila prikrajšana pri pravici do obrambe. Poleg tega bi morala tožnica dokazati, da je opravičilo poslala pravočasno. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek zavrne ali da jo razveljavi skupaj s sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožeča stranka prerekala revizijske navedbe.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija vsebinsko ni obrazložila očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 do 71/93) in da zato revizijskega očitka glede zmotne uporabe materialnega prava, glede na ugotovljeno dejansko stanje, ni moglo sprejeti.

Revizijsko sodišče soglaša z zaključki v izpodbijani sodbi, da je revidentka s svojim postopanjem okrnila ali celo onemogočila tožnici pravico do obrambe. Tožena stranka ni ravnala v skladu z določbo drugega odstavka 63. člena ZTPDR, ki določa, da mora biti delavec zaslišan pred disciplinskim organom, razen če se brez opravičljivih razlogov na vabilo ne odzove.

V postopku ugotovljeno dejansko stanje je, da je tožnica svojo nezmožnost prihoda na disciplinsko obravnavo opravičila. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na podlagi izvedenih dokazov pa tudi samo ugotavlja, da tožena stranka ni postopala pravilno.

Tožnica, ki je bila že pred pričetkom disciplinskega postopka v bolniškem staležu in je tožena stranka njeno zdravstveno stanje poznala, je poslala toženi stranki opravičilo, ki ni bilo upoštevano, na sejo pritožbenega organa pa sploh ni bila vabljena (kljub določbi drugega odstavka 81. člena ZTPDR). Zato tudi če bi bil revizijski ugovor glede postopka in pravočasnosti poslanega opravičila za postopka na prvi stopnji utemeljen, kar pa ni, še vedno ostane bistvena kršitev postopanja organa tožene stranke zaradi neobveščanja tožnice o obravnavi na drugi stopnji. Delavec ima pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in ima pravico, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje (drugi odstavek 81. člena ZTPDR). Opustitev uporabe te določbe na prvi in drugi stopnji pri toženi stranki pomeni kršitev določb disciplinskega postopka, ki se obravnavajo kot absolutne kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da revidentka tožnici v disciplinskem postopku ni dala možnosti, da se izjavi, ni ji omogočila pravice do predložitve dokazov in ni ji omogočila, da bi lahko primerno izpodbijala nasprotne dokaze. To je v nasprotju z načeli poštenega obravnavanja, ker ji ni bila dana možnost obrambe, seveda pa je v nasprotju tudi z določbo 7. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, št. 4/84 v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva - Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Ta določa, da delovno razmerje zaradi razlogov v zvezi z obnašanjem delavca ne preneha, če delavcu ni omogočeno, da se predhodno zagovarja. Zato je bila odločitev tožene stranke nezakonita in jo je sodišče utemeljeno razveljavilo.

Vrhovno sodišče RS je glede kršitev disciplinskega postopka zaradi nevabljenja delavcev ali obravnave v nenavzočnosti delavca že večkrat zavzelo podobna stališča, saj je tako na primer sodilo v zadevah VIII Ips 229/99, VIII Ips 216/2001, VIII Ips 33/2001 in VIII Ips 247/2000. Revizijsko sodišče je zato v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških je revizijsko sodišče sklepalo na podlagi določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).