Jedro

Dolžnik je s predlogom prisilne poravnave upnikom ponudil tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu izpodbijane 2. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom F. d.d.. Dolžniku je naložilo, da mora v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 28.523,00 EUR. Opozorilo ga je, da bo v primeru, če dolžnik v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, po 156. členu ZFPPIPP ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (2. točka izreka). Določilo je, da ima upniški odbor 7 članov in za člane imenovalo: G. G d.d.; G. d.d.; RS, Ministrstvo za finance, DURS, Davčni urad Maribor; Z. d.d.; S. d.o.o.; H. in B. m.b.H. (3. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo U. (4. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: M. d.o.o (5. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper del 2. točke izreka sklepa pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da višino predujma določi na 18.523,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je določilo znesek predujma za stroške postopka prisilne poravnave (2. točka izreka; predujem) na podlagi ocene nadomestil iz drugega odstavka 103. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), vključenih v nagrado upravitelja, ki jih je odmerilo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08 – v nadaljevanju Pravilnik). Pri oceni posameznih zneskov nadomestil, vključenih v nagrado, je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZFPPIPP upoštevalo, da bo v postopku predvidoma pravočasno prijavljenih 244 terjatev (na podlagi števila terjatev, navedenih v seznamu vseh terjatev, priloženem predlogu za začetek postopka) in da bo postopek trajal 6 mesecev. Posamezna nadomestila, vključena v nagrado upravitelja, je ocenilo v teh zneskih: - nadomestilo za preizkus terjatev iz 1. točke drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v višini 5.000,00 EUR (9. člen Pravilnika), - nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz 2. točke drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v višini 5.000,00 EUR (11. člen Pravilnika), - nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic iz 3. točke drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v višini 10.000,00 EUR (10. člen Pravilnika), - nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja iz 4. točke drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v mesečnem znesku 1.420,50 EUR in v skupni višini 8.523,00 EUR (12. člen Pravilnika).

5. Pritožnik izpodbija v 2. točki izreka določeni predujem v tistem delu, ki se nanaša na nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic iz 3. točke drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v višini 10.000,00 EUR. Trdi, da je v predlogu prisilne poravnave predlagal upnikom, da kot alternativno možnost po lastni izbiri pristanejo bodisi na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev, bodisi da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. Ali se bodo upniki dejansko odločili za slednje, v danem trenutku še ni znano, niti skupščina še ni sprejela ustreznih sklepov o povečanju osnovnega kapitala. Zato dolžnik meni, da je predujem v tem delu preuranjen, saj se z veliko verjetnostjo lahko izkaže kot nepotreben.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik s predlogom prisilne poravnave res ponudil upnikom tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe (2. točka prvega odstavka 144. člena ZFPPIPP). To je ponudil upnikom nezavarovanih terjatev razreda A in upnikom zavarovanih terjatev razreda C. S tem je torej vsakemu od navedenih upnikov dal možnost, da prenese svojo terjatev na dolžnika kot stvarni vložek. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev, v skladu z določbo 10. člena Pravilnika. Kakšnih tehtnih argumentov, ki bi kazali na to, da skupščina dolžnika sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki ne bo sprejela oziroma ki bi kazali na to, da posamezni od upnikov ne bodo pripravljeni konvertirati terjatev kot stvarni vložek, pa pritožnik ni podal. 7. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je v znesku predujma, katerega je naložilo v plačilo dolžniku, upoštevalo tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic, glede na število predvidoma prijavljenih terjatev, v skladu z določbo točke IV prvega odstavka 6. člena v zvezi z 10. členom Pravilnika. Pri tem pa pri določitvi višine predujma ni odločilno, kar izpostavlja pritožnik, da uspešnost dolžnikovega finančnega prestrukturiranja ni odvisna od tega, ali se bodo upniki odločili, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, potem ko je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu izpodbijane 2. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).