Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 294/2023-19

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.294.2023.19 Upravni oddelek

podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov razpisni pogoj sončna energija formalno nepopolna vloga popolna vloga odložni pogoj pogodba sklenjena pod odložnim pogojem
Upravno sodišče
25. marec 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi v primeru, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, je to v nasprotju z določbami Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe in javnega razpisa, po katerih se zavezujoče naročanje opreme ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Kolikor se to začne, pomeni, da celotna operacija ni upravičena do državne pomoči. Namen tega razpisnega pogoja je, da se izvedba projekta (in s tem zavezujoče naročanje opreme) ne začne pred oddajo vloge na javni razpis.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke vložena na javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije (oznaka JR SE OVE 2021) v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov, za operacijo ...

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za operacijo ..., ki je bila oddana 13. 1. 2023 in 30. 1. 2023. Strokovna komisija je izvedla postopek odpiranja vlog ter preverila njihovo formalno popolnost, kar je zavedeno v zapisniku o odpiranju vlog z dne 31. 5. 2023. Po preizkusu popolnosti vloge je bilo ugotovljeno, da je ta nepopolna, zato je bila tožeča stranka pozvana na njeno dopolnitev, kar je pravočasno tudi storila. Nato je strokovna komisija izvedla strokovni pregled vlog in postopek ocenjevanja vlog, kar je zavedeno v zapisniku o pregledu vlog po prejetih formalnih dopolnitvah, vsebinski ustreznosti in ocenjevanju popolnih vlog z dne 11. 9. 2023 in ugotovila, da je tožnik dne 20. 12. 2022 z izvajalcem A., d.o.o. sklenil pogodbo o dobavi in montaži SE številka 3022-098, torej pred oddajo vloge na javni razpis 13. 1. 2023 in tudi pred skrajnim rokom za oddajo vloge za sedmo odpiranje, s tem pa tudi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme.

3.Uredba komisije (EU) 651/214 z dne 17. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 pogodbe, začetek del definira kot bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del. Tožeča stranka ni izpolnila pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede začetka izvedbe operacije iz točke 4.1, kjer splošni pogoj določa, da se izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme, ne sme začeti pred oddajo vloge na ta javni razpis.

4.V nadaljevanju se v obrazložitvi še navaja, da je vloga formalno nepopolna in vsebinsko neustrezna in ni primerna za ocenjevanje. V naslednjem odstavku je navedeno, da je na podlagi zgoraj navedenega potrebno vlogo zavrniti.

5.Tožeča stranka v prvem odstavku svoje tožbe navaja, da jo vlaga v sporu polne jurisdikcije, vendar svojega tožbenega predloga oziroma zahtevka ni formulirala na ta način1, ampak se tožbeni zahtevek glasi, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Sodišče je zato tožbo obravnavalo kot izpodbojno tožbo po prvi alineji prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

6.Tožeča navaja, da je tožena stranka njeno vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da je vloga formalno nepopolna in vsebinsko neustrezna in ni primerna za ocenjevanje. Razen tega iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka sprejela prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme dne 20. 12. 2022, kar je bilo pred 13. 1. 2023, ko je tožeča stranka oddala vlogo na javni razpis. V skladu s točko 4.1 splošnih pogojev razpisa namreč operacija, kjer je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme začeto pred oddajo prijave na razpis, ne izpolnjuje pogoja za ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranja.

7.Tožeča stranka navaja, da je takšna odločitev napačna, izpodbijani sklep pa obremenjen s postopkovnimi kršitvami, nepopolno in zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem ter zmotno uporabo materialnega prava. Bistveno kršitev pravil upravnega postopka tožeča stranka zatrjuje s stališčem, da je izpodbijan akt sam s seboj v nasprotju. V obrazložitvi je namreč navedeno, da je tožeča stranka nepopolno vlogo dopolnila pravočasno, v nadaljevanju pa ugotavlja, da tožeča stranka ni izpolnila pogoja iz točke 4.1 iz splošnih pogojev, saj se je zavezujoče naročanje opreme pričelo pred oddajo vloge na javni razpis. To pa ne pomeni pomanjkljivosti vloge oziroma njene formalne nepopolnosti, ampak kvečjemu vsebinsko. Izpodbijana odločba (pravilno sklep) je nadalje tudi pomanjkljivo obrazložena, saj je ni mogoče preizkusiti in tožeči stranki ne omogoča učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva.

8.Razen tega tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka sicer obravnavala pogodbo številka 3022-098, sklenjeno med tožečo stranko in družbo B., d.o.o., vendar pa ni preverila njene vsebine. Iz III. in IV. točke pogodbe namreč izhaja, da je ta sklenjena pogojno. Da mora biti izdano soglasje za priključitev, da morajo biti plačane obveznosti pred pričetkom gradnje in plačan strošek priključitve. Še več, če bi prišlo do spremembe odobrene moči elektrarne v soglasju za priključitev, je izvajalec dolžan izstaviti novo ponudbo in pogodbo, ki se prilagodi odobreni moči. Če pa je zavrnjeno soglasje za priključitev, pa je pogodba že sama po sebi razveljavljena. Zato sklenjena pogodba ne predstavlja pravno zavezujočega naročila, saj je pogodba pogojena z izpolnitvijo določenih pogojev. Če ti ne nastopijo, pogodba ne velja. V konkretnem primeru je bila pogodba sklenjena pod pogojem pridobitve soglasja za priključitev, glede na odobreno moč elektrarne pa bi se ta pogodba nujno spremenila ali celo razveljavila. Tako sklenjena pogodba pa je sklenjena pod odložnim pogojem. Po definiciji odložnega pogoja pa pogojno sklenjena pogodba še ne vzpostavlja zavezujočih obvez za obe pogodbeni stranki, dokler ni pogoj izpolnjen. Soglasje za priključitev je tožeča stranka prejela po sklenitvi pogodbe številka 3022-098, saj nosi omenjeno soglasje datum 12. 1. 2023, vročeno pa je bilo tožeči stranki po tem datumu.

9.Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožeča stranka vlogo na predmetni javni razpis oddala dne 13. 1. 2023 ter jo dne 30. 1. 2023 dopolnila s pridobljenim soglasjem za priključitev številka 1239389-O/1239389-P (3805-7955/2022-2) z dne 12. 1. 2023. Tožena stranka je tožečo stranko pozvala na dopolnitev, kar je ta tudi pravočasno storila.

10.Tožena stranka kot nesporno izpostavlja, da je tožeča stranka vlogo na predmetni javni razpis oddala 13. 1. 2023, da vloga ni bila popolna in da jo je tožeča stranka po pozivu pravočasno dopolnila, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in upravnega spisa.

11.Strokovna komisija je vlogo vsebinsko obravnavala, kar izhaja tako iz izreka (vloga je bila zavrnjena in ne zavržena), kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tam je navedeno, da je upravni organ prve stopnje vlogo tožeče stranke zavrnil, ker ta ni izpolnila pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede začetka izvedbe operacije iz JR SE OVE 2021, točka 4.1 splošni pogoji, ki določa, da se izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme, ne sme začeti pred oddajo vloge na ta javni razpis. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja razlog zavrnitve, zato ne drži očitek tožeče stranke, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s seboj v nasprotju. Glede na navedeno je torej jasno, da je navedba, da je vloga formalno nepopolna, na koncu obrazložitve izpodbijanega sklepa lapsus, saj kot jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa in obrazložitve, je upravni organ prve stopnje vlogo zavrnil. Glede na razlog za zavrnitev in obrazložitev ta navedba ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.

12.Tožena stranka se tudi ne strinja z očitkom tožeče stranke, da je dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovljeno, niti z navedbo, da naj bi bila pogodba sklenjena pogojno. Iz pogodbe ne izhaja, da bi bila pogodba sklenjena pod odložnim niti pod razveznim pogojem. Pogoj je negotovo pravno dejstvo, ki ga pogodbeni stranki s pogodbo določita kot predpostavko za začetek učinkovanja pogodbe (odložni pogoj) oziroma kot predpostavko za prenehanje učinkovanja pogodbe (razvezni pogoj). Odložni pogoj je tisto negotovo dejstvo, ki sta ga stranki s pogodbo določili kot predpostavko za začetek učinkovanja pogodbe. Še pred nastankom pravnega dejstva, ki sta ga stranki določili za odložni pogoj, pa pogodba stranki zavezuje v pomenu, da nobena od njih ne more od pogoja odstopiti. Pogodba, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, je torej veljavno sklenjena z dnem, ko se stranki dogovorita o bistvenih sestavinah pogodbe, le učinkuje še ne. To pomeni, da pogojno sklenjena pogodba obstoji že, ko je sklenjena, le njeno učinkovanje je odvisno od pogoja, vendar posel učinkuje, ko je odložni pogoj izpolnjen. Če se odložni pogoj izpolni, pogodba skladno z drugim odstavkom 59. člena OZ učinkuje od trenutka sklenitve (ex tunc).

13.Nadalje tožena stranka navaja, da tudi iz pogodbenih navedb, da bo po prejemu nakazila prvega dela plačila (v skladu s tretjim odstavkom 3. člena pogodbe je dogovorjeno plačilo 100.000,00 EUR brez DDV ob podpisu pogodbe) izvajalec pričel z nadaljnjimi aktivnostmi in bo plačal avans za razsmernike in fotonapetostne module, jasno izhaja namen pogodbenih strank, da je pogodba veljavno sklenjena in učinkuje že od podpisa dalje, to je 20. 12. 2022. Iz navedenega pogodbenega določila jasno izhaja, da se je izvajalec zavezal, da bo izvedel določene aktivnosti takoj po prejemu prvega dela pogodbeno dogovorjenega zneska in ne šele v primeru pridobitve soglasja za priključitev. To potrjuje tudi pogodbeno določilo, po katerem sta se stranki dogovorili, da v primeru, da elektrodistributer izda negativno soglasje za priključitev, material za sončno elektrarno pa je naročen in plačan, ostane material last naročnika, torej tožeče stranke v tem upravnem sporu. Glede na to je bila pogodba sklenjena 20. 12. 2022, kar je upravni organ tudi pravilno ugotovil in navedel v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so navedbe tožeče stranke, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogla razbrati, na kakšen način, če sploh, je tožena stranka opravila vsebinski pregled pogodbe, neutemeljene. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

14.V zadevi je bil dne 25. 3. 2025 opravljen narok za glavno obravnavo, na katerem sta stranki vztrajali pri svojih navedbah, tožeča stranka pa še dodaja, da je v prvi in tretji odstavek točke III. pogodbe, ki v primeru nepridobitve soglasja za priključitev omogočata bodisi prilagoditev bodisi razvezo pogodbe in njeno neizvedbo, vključen odložni pogoj. Celotna izvedba pogodbe je vezana na plačilo prvega obroka plačila po sklenitvi pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru plačan 31. 1. 2023.

15.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine upravnega spisa, pri tem pa v dokaznem sklepu posebej izpostavilo listine, ki sta jih navedli tožeča in tožena stranka. Med njimi je tudi zapisnik Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 545-2/2023-2570-488 z dne 11. 9. 2023, katerega kot dokaz navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo in pri tem dodaja, da se (kot vse ostale listine, ki jih v dokaz izrecno izpostavlja v odgovoru na tožbo) nahaja v upravnem spisu.

16.Po vsebini je to zapisnik o procesnem dejanju (to je pregledu vlog po prejetih formalnih dopolnitvah, vsebinski ustreznosti in ocenjevanju popolnih vlog), na podlagi katerega je bila sprejeta vsebinska odločitev, v postopku, v katerem se po določbi 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)2, uporablja upravni postopek. Ta listina torej ni dokaz v smislu 164. člena ZUP, po katerem se z dokazi ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za odločitev, to je zlasti: listine, priče, izjave strank, izvedenci... Predmetna listina ni te vrste dokaz, ampak zapis o dejanju v postopku odločanja3. Na izrecno zahtevo tožeče stranke ji je sodišče to listino izročilo na naroku dne 25. 3. 2025, njenemu predlogu za dodelitev roka, da se o tej listini izjavi, pa ni ugodilo. Listina je sestavni del upravnega spisa in bila kot taka na voljo za vpogled, razen tega tožeča stranka po prejemu odgovora na tožbo, ki ji je bil vročen 29. 12. 2023, v katerem je bila ta listina s pripombo, da se nahaja v upravnem spisu, predlagana v dokaz, vročitve listine ni zahtevala. Sklicevanje tožeče stranke na procesno kršitev je zato po presoji sodišča neutemeljeno.

17.Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

18.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, s katero se zavrne vloga tožeče stranke, vložena za operacijo ... na javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije (oznaka JR SE OVE 2021).

19.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ta temelji na ugotovitvi ob strokovnem pregledu vloge, da je tožeča stranka dne 20. 12. 2022 z izbranim izvajalcem A., d.o.o. sklenila pogodbo o dobavi in montaži SE, kar je bilo pred oddajo vloge na javni razpis. Ta pogodba pomeni prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme. Tožena stranka ugotavlja, da je to v nasprotju s točko 4.1. splošnih pogojev javnega razpisa in določbo 23. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, ki definira začetek del. Navedeno je tožena stranka zaključila ob strokovnem pregledu vloge po njeni pravočasni dopolnitvi vloge in ugotovitvi, da je ta formalno popolna, zato sodišče stališče tožbe, da je tožena stranka pogoj iz točke 4.1 javnega razpisa (prepoved začetka del oziroma zavezujočega naročanja opreme pred oddajo vloge na javni razpis) štela kot formalni pogoj, kot neutemeljeno zavrača.

20.Razen teh razlogov za vsebinsko odločitev obrazložitev vsebuje še povzetek postopanja z vlogo tožeče stranke, iz katerega izhaja, da je bila vloga tožeče stranke sprva nepopolna in da jo je tožeča stranka po pozivu pravočasno in v celoti dopolnila tako, da je bila v nadaljevanju vsebinsko strokovno pregledana. V zadnjem odstavku obrazložitve je navedeno, da je treba vlogo zavrniti.

21.V predzadnjem odstavku obrazložitve je sicer navedeno, da je vloga formalno nepopolna in vsebinsko neustrezna in ni primerna za ocenjevanje, vendar glede na to, da iz poteka postopanja z vlogo izhaja, da je bila formalna nepopolnost vloge pravočasno sanirana in nato vloga vsebinsko ocenjena, kar izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, sodišče pritrjuje toženi stranki, da ta napaka iz predzadnjega odstavka obrazložitve, ne pomeni takšne kršitve, da bi bila izpodbijana odločitev nezakonita. V ostalem delu namreč izpodbijana odločitev vsebuje dovolj jasne, konkretne in konsistentne razloge za sprejeto odločitev. Glede na to sodišče tudi tožbeni navedbi, da je sklep pomanjkljivo obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, ne pritrjuje, zgoraj opisano nehoteno napako - lapsus pa je saniralo sodišče s to sodbo.

21.V predzadnjem odstavku obrazložitve je sicer navedeno, da je vloga formalno nepopolna in vsebinsko neustrezna in ni primerna za ocenjevanje, vendar glede na to, da iz poteka postopanja z vlogo izhaja, da je bila formalna nepopolnost vloge pravočasno sanirana in nato vloga vsebinsko ocenjena, kar izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, sodišče pritrjuje toženi stranki, da ta napaka iz predzadnjega odstavka obrazložitve, ne pomeni takšne kršitve, da bi bila izpodbijana odločitev nezakonita. V ostalem delu namreč izpodbijana odločitev vsebuje dovolj jasne, konkretne in konsistentne razloge za sprejeto odločitev. Glede na to sodišče tudi tožbeni navedbi, da je sklep pomanjkljivo obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, ne pritrjuje, zgoraj opisano nehoteno napako - lapsus pa je saniralo sodišče s to sodbo.

22.Iz tega razloga sodišče trditev tožeče stranke, da gre za bistveno kršitev določb postopka, kot neutemeljeno zavrača. Enako velja tudi za zatrjevano nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

22.Iz tega razloga sodišče trditev tožeče stranke, da gre za bistveno kršitev določb postopka, kot neutemeljeno zavrača. Enako velja tudi za zatrjevano nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

23.Javni razpis v poglavju 4.1. splošni pogoji glede začetka izvedbe operacije določa, da se "izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis (pri čemer se nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, ne štejejo za začetek del). Če se izvedba projekta prične, preden bo izpolnjen pogoj iz tega odstavka, celotna operacija ne bo upravičena do državne pomoči."

23.Javni razpis v poglavju 4.1. splošni pogoji glede začetka izvedbe operacije določa, da se "izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis (pri čemer se nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, ne štejejo za začetek del). Če se izvedba projekta prične, preden bo izpolnjen pogoj iz tega odstavka, celotna operacija ne bo upravičena do državne pomoči."

24.Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014 v 23. točki 2. člena določa, da "začetek del" pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del.

24.Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014 v 23. točki 2. člena določa, da "začetek del" pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del.

25.Tožena stranka je zaključek, da je kršen zgoraj naveden pogoj javnega razpisa utemeljila na pogodbi št. 3022-098, ki sta jo dne 20. 12. 2022 sklenila tožeča stranka kot naročnik in družba B., d.o.o. kot izvajalec. Iz te pogodbe izhaja, da bo izvajalec za naročnika izvedel dobavo in montažo sončne elektrarne, ki bo nameščena na naročnikovi nepremičnini, katero si je izvajalec vizualno ogledal. Izvajalec je za naročnika pripravil ponudbo št. 983-333, ki mu jo je posredoval in jo je naročnik sprejel (1. člen pogodbe). Z 2. členom pogodbe je določeno, da bo izvajalec ob soglasju in pooblastilu investitorja, pridobil oziroma zagotovil vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo sončne elektrarne. Naročnik bo izvajalcu poravnal vrednost opravljenih del v skladu z izvajalčevo ponudbo. V 3. členu pogodbe je določena dinamika plačil, ki so: 100.000,00 € ob podpisu pogodbe, 100.000,00 € pet dni pred dobavo materiala, 60.000,00 € 5 dni po končanju del in 21.807,90 € ob testnem zagonu, vse brez DDV. Po prejemu nakazila prvega dela plačila bo izvajalec pričel z nadaljnjimi aktivnostmi in bo plačal avans za razsmernike in fotonapetostne module.

25.Tožena stranka je zaključek, da je kršen zgoraj naveden pogoj javnega razpisa utemeljila na pogodbi št. 3022-098, ki sta jo dne 20. 12. 2022 sklenila tožeča stranka kot naročnik in družba B., d.o.o. kot izvajalec. Iz te pogodbe izhaja, da bo izvajalec za naročnika izvedel dobavo in montažo sončne elektrarne, ki bo nameščena na naročnikovi nepremičnini, katero si je izvajalec vizualno ogledal. Izvajalec je za naročnika pripravil ponudbo št. 983-333, ki mu jo je posredoval in jo je naročnik sprejel (1. člen pogodbe). Z 2. členom pogodbe je določeno, da bo izvajalec ob soglasju in pooblastilu investitorja, pridobil oziroma zagotovil vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo sončne elektrarne. Naročnik bo izvajalcu poravnal vrednost opravljenih del v skladu z izvajalčevo ponudbo. V 3. členu pogodbe je določena dinamika plačil, ki so: 100.000,00 € ob podpisu pogodbe, 100.000,00 € pet dni pred dobavo materiala, 60.000,00 € 5 dni po končanju del in 21.807,90 € ob testnem zagonu, vse brez DDV. Po prejemu nakazila prvega dela plačila bo izvajalec pričel z nadaljnjimi aktivnostmi in bo plačal avans za razsmernike in fotonapetostne module.

26.V nadaljevanju 3. člena je točka III. Sprememba/prekinitev pogodbe, kjer je navedeno, da je v primeru, da je odobrena moč elektrarne s strani elektro distribucije manjša, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi, izvajalec dolžan naročniku izstaviti novo ponudbo (in pogodbo), prilagojeno odobreni moči elektrarne. Naročnik ima pravico ponudbo zavrniti, vendar mora v tem primeru izvajalcu plačati manipulativne stroške v višini 2.050,00 €. V primeru, da elektro distributer izda negativno soglasje za priključitev, da ni možna priključitev sončne elektrarne, material za sončno elektrarno pa je naročen in plačan, ostane material last naročnika. Pogodba se sklepa za čas od datuma podpisa in velja do končanja del. V nadaljevanju je določeno, kaj šteje za zaključek del in rok dokončanja izgradnje sončne elektrarne.

26.V nadaljevanju 3. člena je točka III. Sprememba/prekinitev pogodbe, kjer je navedeno, da je v primeru, da je odobrena moč elektrarne s strani elektro distribucije manjša, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi, izvajalec dolžan naročniku izstaviti novo ponudbo (in pogodbo), prilagojeno odobreni moči elektrarne. Naročnik ima pravico ponudbo zavrniti, vendar mora v tem primeru izvajalcu plačati manipulativne stroške v višini 2.050,00 €. V primeru, da elektro distributer izda negativno soglasje za priključitev, da ni možna priključitev sončne elektrarne, material za sončno elektrarno pa je naročen in plačan, ostane material last naročnika. Pogodba se sklepa za čas od datuma podpisa in velja do končanja del. V nadaljevanju je določeno, kaj šteje za zaključek del in rok dokončanja izgradnje sončne elektrarne.

27.Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je tožena stranka obravnavala pogodbo št. 3022-098, sklenjeno med tožečo stranko in družbo B., d.o.o., ni pa preverila njene vsebine. Glede tega iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da je bila sklenjena pogodba o dobavi in montaži sončne elektrarne, kar zajema za odločitev bistveno dejstvo o sklenjeni zavezi za naročilo izvedbe operacije pred oddajo vloge na javni razpis. Tožeča stranka je sicer v zvezi s tem v tožbi postavila še dodatne ugovore, na katere pa bo po opravljeni glavni obravnavi in izvedenem dokaznem postopku odgovorilo sodišče v nadaljevanju.

27.Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je tožena stranka obravnavala pogodbo št. 3022-098, sklenjeno med tožečo stranko in družbo B., d.o.o., ni pa preverila njene vsebine. Glede tega iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da je bila sklenjena pogodba o dobavi in montaži sončne elektrarne, kar zajema za odločitev bistveno dejstvo o sklenjeni zavezi za naročilo izvedbe operacije pred oddajo vloge na javni razpis. Tožeča stranka je sicer v zvezi s tem v tožbi postavila še dodatne ugovore, na katere pa bo po opravljeni glavni obravnavi in izvedenem dokaznem postopku odgovorilo sodišče v nadaljevanju.

28.Tožbeni trditvi, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem ni mogoče pritrditi, saj iz pogodbe to ne izhaja4, ne glede na to pa sodišče dodaja, da tudi kolikor bi bila, to ne bi vplivalo na zaključke o kršitvi zgoraj navedenih določb javnega razpisa in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014.

28.Tožbeni trditvi, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem ni mogoče pritrditi, saj iz pogodbe to ne izhaja4, ne glede na to pa sodišče dodaja, da tudi kolikor bi bila, to ne bi vplivalo na zaključke o kršitvi zgoraj navedenih določb javnega razpisa in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014.

29.Glede prvega je ugotoviti, da v nobeni določbi pogodbe št. 3022-098 z dne 20. 12. 2022 ni navedeno, da je sklenjena pod odložnim pogojem. Prav nasprotno v 3. členu pogodbe je navedeno, da je treba prvi del plačila v višini 100.000,00 € brez DDV izvesti ob podpisu pogodbe. Kdaj je bilo plačilo nato dejansko izvedeno (tožeča stranka je na naroku navajala in dokazovala, da je to bilo 31. 1. 2023), ob jasnem pogodbenem določilu na odločitev ne vpliva.

29.Glede prvega je ugotoviti, da v nobeni določbi pogodbe št. 3022-098 z dne 20. 12. 2022 ni navedeno, da je sklenjena pod odložnim pogojem. Prav nasprotno v 3. členu pogodbe je navedeno, da je treba prvi del plačila v višini 100.000,00 € brez DDV izvesti ob podpisu pogodbe. Kdaj je bilo plačilo nato dejansko izvedeno (tožeča stranka je na naroku navajala in dokazovala, da je to bilo 31. 1. 2023), ob jasnem pogodbenem določilu na odločitev ne vpliva.

30.V nadaljevanju ima pogodba določila o spremembi in prekinitvi pogodbe, kar pa ne pomeni, da je sklenjena pod odložnim pogojem. Zgolj dodati je, da pogodba predvideva za primer, da je odobrena moč elektrarne manjša, kot je dogovorjeno v pogodbi, je izvajalec dolžan izstaviti naročniku, torej tožeči stranki, novo ponudbo in pogodbo, kar lahko naročnik sicer zavrne, ob tem pa plača manipulativne stroške. V primeru, da je soglasje negativno, naročen in plačan material ostane last naročnika. Vse navedeno pa kaže na to, da so s podpisom pogodbe nastale zaveze za obe stranki, kar pomeni, da so nastale pred oddajo vloge na javni razpis.

30.V nadaljevanju ima pogodba določila o spremembi in prekinitvi pogodbe, kar pa ne pomeni, da je sklenjena pod odložnim pogojem. Zgolj dodati je, da pogodba predvideva za primer, da je odobrena moč elektrarne manjša, kot je dogovorjeno v pogodbi, je izvajalec dolžan izstaviti naročniku, torej tožeči stranki, novo ponudbo in pogodbo, kar lahko naročnik sicer zavrne, ob tem pa plača manipulativne stroške. V primeru, da je soglasje negativno, naročen in plačan material ostane last naročnika. Vse navedeno pa kaže na to, da so s podpisom pogodbe nastale zaveze za obe stranki, kar pomeni, da so nastale pred oddajo vloge na javni razpis.

31.Ob tem pa sodišče pojasnjuje še prej naveden zaključek, da tudi če bi bila pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, to ne bi vplivalo na odločitev. Če je namreč pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve5, kar bi pomenilo od 20. 12. 2023. Sicer pogodba sklenjena pod odložnim pogojem pomeni veljavno sklenjeno pogodbo z zavezami, ki iz nje izhajajo (dogovorjen je predmet pogodbe, cena itd.), katere učinkovanje je odloženo do izpolnitve pogoja. Tudi v primeru, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, je torej to v nasprotju z zgoraj citiranimi določbami Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in javnega razpisa, po katerih se zavezujoče naročanje opreme ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Kolikor se to začne, pomeni, da celotna operacija ni upravičena do državne pomoči. Namen tega razpisnega pogoja je, da se izvedba projekta (in s tem zavezujoče naročanje opreme) ne začne pred oddajo vloge na javni razpis. To pa pomeni, da tudi pogodba o naročanju opreme oziroma izvedbe projekta, ki bi bila sklenjena pod odložnim pogojem, pomeni zavezujoče naročilo, ki bi sicer začelo učinkovati ob izpolnitvi pogoja, a zaveza o tem, je nastala ob sklenitvi pogodbe. Če je bila ta sklenjena pred oddajo vloge na javni razpis, je to v nasprotju z razpisnimi pogoji.

31.Ob tem pa sodišče pojasnjuje še prej naveden zaključek, da tudi če bi bila pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, to ne bi vplivalo na odločitev. Če je namreč pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve5, kar bi pomenilo od 20. 12. 2023. Sicer pogodba sklenjena pod odložnim pogojem pomeni veljavno sklenjeno pogodbo z zavezami, ki iz nje izhajajo (dogovorjen je predmet pogodbe, cena itd.), katere učinkovanje je odloženo do izpolnitve pogoja. Tudi v primeru, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, je torej to v nasprotju z zgoraj citiranimi določbami Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in javnega razpisa, po katerih se zavezujoče naročanje opreme ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Kolikor se to začne, pomeni, da celotna operacija ni upravičena do državne pomoči. Namen tega razpisnega pogoja je, da se izvedba projekta (in s tem zavezujoče naročanje opreme) ne začne pred oddajo vloge na javni razpis. To pa pomeni, da tudi pogodba o naročanju opreme oziroma izvedbe projekta, ki bi bila sklenjena pod odložnim pogojem, pomeni zavezujoče naročilo, ki bi sicer začelo učinkovati ob izpolnitvi pogoja, a zaveza o tem, je nastala ob sklenitvi pogodbe. Če je bila ta sklenjena pred oddajo vloge na javni razpis, je to v nasprotju z razpisnimi pogoji.

32.Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe), saj je ugotovilo, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, sodišče pa je razloge za to v tej sodbi še dopolnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

32.Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe), saj je ugotovilo, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, sodišče pa je razloge za to v tej sodbi še dopolnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

33.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

33.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

-------------------------------

1Tožba v sporu polne jurisdikcije pomeni tožbo, s katero se zahteva sprememba upravnega akta (četrta alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), pogoje za izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije pa določa 65. člen ZUS-1.

1Tožba v sporu polne jurisdikcije pomeni tožbo, s katero se zahteva sprememba upravnega akta (četrta alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), pogoje za izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije pa določa 65. člen ZUS-1.

2Ta določa, da se upravni postopek smiselno uporablja v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

2Ta določa, da se upravni postopek smiselno uporablja v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

3Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba (prvi odstavek 106.h člena Zakona o javnih financah - ZJF). Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev (tretji odstavek tega člena). Na podlagi predlogov komisije iz prejšnjega odstavka predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev (četrti odstavek tega člena).

3Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba (prvi odstavek 106.h člena Zakona o javnih financah - ZJF). Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev (tretji odstavek tega člena). Na podlagi predlogov komisije iz prejšnjega odstavka predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev (četrti odstavek tega člena).

4Glej točki 29 in 30 te obrazložitve.

4Glej točki 29 in 30 te obrazložitve.

5To določa drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika - OZ, pri čemer sodišče dodaja, da tudi iz zakona, narave posla ali iz pogodbe razvidne volje strank ne izhaja nič drugega.

5To določa drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika - OZ, pri čemer sodišče dodaja, da tudi iz zakona, narave posla ali iz pogodbe razvidne volje strank ne izhaja nič drugega.

Zveza:

Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe - člen 2, 2-23

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe - člen 2, 2-23

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia