Jedro

Sodišče prve stopnje je dokaze z listinami, ki naj bi potrjevale relevantne tožbene navedbe, izvedlo, ni pa se opredelilo do teh navedb. S tem je kršilo pravico tožeče stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP). Tej pravici stranke namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za zadevo relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. S takšnim ravnanjem je sodišče storilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ob tem pa poseglo tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Enako kršitev je storilo sodišče druge stopnje, ki ni odgovorilo na pritožbeni očitek glede te kršitve. Neizvedba dokaza z izvedencem brez ustrezne utemeljitve predstavlja kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP. Tudi ta določba je izpeljava načela kontradiktornosti: ustavna zahteva je, da sodišče zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazloži.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge stopnje in sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njen zahtevek za plačilo 182.356,87 eurov za njene intelektualne storitve v zvezi z izvedbo projekta izgradnje doma za starejše v V. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka je na revizijo odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: dne 10. 4. 2003 je tožeča stranka izročila toženi stranki dva zvezka dokumentov, označena kot zvezek A (poslovni načrt) in zvezek B, na katera je tožena stranka imela možnost dati pripombe; pravdni stranki sta dne 14. 4. 2003 sklenili dogovor (dogovor o ekspertizi), v katerem se je tožeča stranka zavezala, da bo po vsebini in obliki pripravila strokovno podlago, ki bo imela cilj: potrditi investitorjevo prepričanje v smiselnost uresničenja projekta izgradnja doma za starejše v V., zagotoviti potencialnim subjektom financiranja na trgu kapitala čvrsto in prepričljivo osnovo za preverjanje bonitete tako investitorja kot investicije, prepričati subjekte zagotavljanja uresničevanja širšega družbenega interesa o primernosti projekta, predstaviti osnovo za izdelavo promocijskega gradiva; v dogovoru o ekspertizi sta se stranki dogovorili, da bo tožeča stranka zaračunala toženi stranki 5% honorar, v kolikor bo ta pristopila k uresničevanju projekta na osnovi intelektualnih storitev tožeče stranke z drugim izvajalcem; gradnja doma za starejše se je začela oktobra 2003, izvajalec je bila družba T. d. o. o.; ni dokazano, da bi tožena stranka pristopila k uresničevanju projekta s T. na osnovi intelektualnih storitev tožeče stranke; ni dokazano, da bi tožeča stranka pripravila strokovno podlago, ki je zasledovala cilje, navedene v štirih alinejah dogovora o ekspertizi.

B.

Revizijske navedbe

6. Obe sodišči naj bi zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da ni podlage za plačilo provizije za storitve, ki jih je tožeča morda opravila pred sklenitvijo dogovora o ekspertizi (14. 4. 2003). Sodišči naj bi se ne bili izrekli glede navedb tožeče stranke, da je bila že dne 8. 3. 2003 med strankama sklenjena ustna pogodba z enako vsebino, kot je bila pozneje formalizirana in zapisana v dogovoru o ekspertizi.

7. Sodišči sta zavrnitev zahtevka oprli tudi na ugotovitev, da tožena stranka pri uresničitvi projekta ni uporabila intelektualnih storitev tožeče stranke. Sodišče prve stopnje naj bi se ne bilo izreklo glede treh ključnih listinskih dokazov, s katerimi je tožeča stranka dokazovala nasprotno, drugostopenjsko sodišče pa naj bi na ta pritožbeni očitek ne odgovorilo. Takšno ravnanje naj bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP in predstavlja revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.

8. Zmotna naj bi bila tudi ugotovitev, da zvezka A in B ne izkazujeta dogovorjenih intelektualnih storitev. Sodišče bi moralo, če je dvomilo o tem, imenovati izvedenca finančne stroke, ki naj bi ga bili predlagali obe stranki. Storjena naj bi bila tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče tega dokaznega predloga ni izvedlo, ne da bi ga bilo pred tem zavrnilo in takšno odločitev tudi utemeljilo.

9. V prvostopenjski sodbi naj bi tudi obstajalo nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi o vsebini zapisnika o izpovedbi priče A. D. in med samim tem zapisnikom.

C.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Stališče, da zvezek A in zvezek B ne moreta predstavljati izpolnitve tožničine obveznosti iz dogovora o ekspertizi že zato, ker sta bila izdelana pred njegovim podpisom, je pravno zmotno. Uporaba prihodnjika v dogovoru (… bo družba C. pripravila), ne nasprotuje stališču tožeče stranke, da je to pogodbeno obveznost izpolnila s tem, da je toženi stranki ob ustnem dogovoru 10. 4. 2003 izročila v pregled po en izvod zvezka, po podpisu dogovora 14. 4. 2003 pa še dvaintrideset podpisanih in žigosanih izvodov zvezkov A in B. Takšen zaključek je podprt z navedbami tožeče stranke, da je podpis dogovora le formaliziral razmerja, glede katerih sta se stranki dogovarjali že prej in je tožeča že na njihovi podlagi pripravila gradivo za zvezek A in B ter osnutek dogovora. Drugo pa je vprašanje, ali vsebina teh zvezkov predstavlja izpolnitev obveznosti, ki jih je z dogovorom o ekspertizi sprejela tožeča stranka in če da, ali je tožena stranka pristopila k uresničevanju projekta na osnovi vsebine teh zvezkov.

11. Revidentka utemeljeno opozarja, da se sodišči nista opredelili do vsebine listinskih dokazov, s katerimi je dokazovala, da je tožena stranka vsebino zvezkov A in B uporabila pri uresničitvi projekta. Revidentka je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala nekatere ključne finančne podatke iz zvezka A, ki da so rezultat njene analize, in se pojavljajo tudi v dokumentih, ki jih je uporabila tožena stranka v (uspešnih) postopkih prijave na javni natečaj za pridobitev koncesije in v postopku pridobitve financiranja projekta z lizingom pri banki R. (druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 24. 9. 2007, str. 4 do 8 – list. št. 59 do 63). Sodišče prve stopnje je dokaze z listinami, ki naj bi potrjevale te navedbe, izvedlo, ni pa se opredelilo do relevantnih navedb tožeče stranke, da to kaže, da je tožena stranka pristopila k uresničenju projekta na osnovi njenih intelektualnih storitev. S tem je kršilo pravico tožeče stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP). Tej pravici stranke namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za zadevo relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.(1) S takšnim ravnanjem je sodišče storilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ob tem pa poseglo tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Enako kršitev je storilo sodišče druge stopnje, ki ni odgovorilo na pritožbeni očitek glede te kršitve.

12. Utemeljen je nadalje očitek, da je sodišče prve stopnje samo presodilo, da iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi tožeča stranka pripravila strokovno podlago, ki je imela cilj v dejavnostih v štirih alinejah dogovora o ekspertizi, dokaza z izvedencem, ki naj bi na predlog tožeče in tožene stranke razjasnil to sporno vprašanje, pa sodišče ni izvedlo, pri tem pa dokaznega predloga ni izrecno zavrnilo in takšne zavrnitve tudi ni obrazložilo. Revizijsko sodišče ne more presojati, ali sodišče prve stopnje razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za razjasnitev tega dejstva. V okoliščinah konkretnega primera, ko sodišče prve stopnje ni navedlo argumentov, zakaj zvezek A in B ne predstavljata izpolnitve obveznosti iz dogovora o ekspertizi, pa neizvedba dokaza z izvedencem brez ustrezne utemeljitve predstavlja kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP. Tudi ta določba je izpeljava načela kontradiktornosti: ustavna zahteva je, da sodišče zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazloži.(2) Glede te kršitve sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča velja, kar je navedeno že v točki 11 te obrazložitve.

13. Revizijsko sodišče pa ni našlo takega nasprotja med tem, kar se navaja v sodbi o vsebini zapisnika o izpovedbi priče Antona Dvoršaka in med samim tem zapisnikom, da bi sodbe ne bilo mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni dolžno dobesedno navajati izpovedi prič, ampak jih lahko povzema, da le pri tem ne izkrivi smisla in bistva povedanega. Sodišče prve stopnje je izpoved priče povzelo v kontekstu dokazne ocene, pri kateri je upoštevalo tudi druge dokaze. S poseganjem v to bi revizijsko sodišče stopilo na polje presoje pravilnosti oziroma popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, česar pa ne sme (tretji odstavek 370. člena ZPP).

14. Zaradi kršitev določb pravdnega postopka, opisanih v 11. in 12. točki te obrazložitve, je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju odpravi kršitve tako, da se bo opredelilo do navedb in dokazov, ki so navedeni v 11. točki in – če bo glede na te ugotovitve treba - glede odločitve, da ne bo izvajalo dokaza z izvedencem, ki bi ugotovil, ali sta zvezek A in B predstavljala strokovno podlago, ki je imela cilj v dejavnostih v štirih alinejah dogovora o ekspertizi.

15. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. pri Galič, Ustavno procesno pravo, str. 238 in tam navedene odločbe Ustavnega sodišča. Op. št. (2): Glej npr. sklep Ustavnega sodišča Up 46/2001 z dne 7. 4. 2003.