Jedro

Zgolj dejstvo, da je tožnica brezposelna, še ne utemeljuje predlagane oprostitve plačila sodnih taks.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 (na red. št. 9) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper ta sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da tožnico oprosti plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku na podlagi 5. odst. 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Navaja, da sodišče prve stopnje njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker tožnica ni predložila popolno izpolnjene izjave o svojem premoženjskem stanju. Izpodbijani sklep nima materialnopravne podlage v zakonu, na podlagi katerega je bil izdan. ZST-1 nima obrazca in ta kot priloga ni sestavni del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ki nima obveznih prilog. Tožnica je brezposelna in brez premoženja, nima dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, ni prejela dediščine ali daril, ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev ter nima družinskih članov. Brezposelnost je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona. V skladu s 5. odst. 11. čl. ZST-1 se namreč v tem primeru šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, in se njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov niti ne ugotavlja. Dovoljenost pritožbe je na podlagi 25. čl. Ustave RS določena z zakonom. Ker ZST-1 ne določa, da je predlog za taksno oprostitev mogoče zavrniti s sklepom, zakon tudi ne določa, da je zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za taksno oprostitev dovoljena pritožba. Pravni pouk izpodbijanega sklepa je zato nezakonit. 3. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 (na red. št. 10) je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožnice zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 10. 2011. 4. Zoper ta sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in jo oprosti plačila sodne takse v tem pravdnem postopku. Navaja, da sklep sodišča prve stopnje o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks nima materialnopravne podlage v zakonu. ZST-1 nima obrazca in ta kot priloga ni sestavni del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ki nima obveznih prilog. Tožnica nima družinskih članov, je brezposelna in brez premoženja, nima dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, ni prejela dediščine ali daril in ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev. Brezposelnost je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona, saj se v skladu s 5. odst. 11. čl. ZST-1 v tem primeru šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, in se njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov niti ne ugotavlja. Dovoljenost pritožbe je na podlagi 25. čl. Ustave RS določena z zakonom. Ker Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne določa, da se o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev odloča s sklepom, zakon ne določa, da zoper zahtevo za izpolnitev obrazca ni pritožbe. Pravni pouk sklepa je zato napačen, pritožba pa je dovoljena.

5. Pritožbi zoper sklepa nista utemeljeni.

6. Pritožbeni očitki, da izpodbijani sklep nima podlage v ZST-1 so očitno neutemeljeni. 1. odst. 12. čl. ZST-1 namreč določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnemu plačilu odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Iz besedila zakona izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu, pri čemer izraz odločiti nalaga sodišču, da upoštevajoč zakonske pogoje presodi, ali bo predlog zavrglo, zavrnilo ali mu ugodilo. ZST-1 v 11. čl. govori o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče odloči tako, da predlogu ugodi, pri čemer to a contrario nujno pomeni, da če pogoji niso izpolnjeni, mora sodišče odločiti in predlog zavrniti.

7. Pravilen je tudi pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki dovoljuje pritožbo. ZST-1 izrecno ne izključuje pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP, ki se v tem postopku upoštevajoč 3. odst. 1. čl. ZST-1 smiselno uporablja, zato je pritožba zoper izpodbijani sklep dovoljena.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za pozivanje tožnice, naj predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolni z izjavo o premoženjskem stanju, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka predlogu (za oprostitev plačila sodnih taks) v skladu z 2. odst. 12. člena ZST-1 priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede obrazca izjave o premoženjskem stanju pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZST-1 v 3. odst. 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Predpis ministra, o katerem govori 3. odst. 12. čl. ZST-,1 je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (UL 93/2008), ki določa vsebino in obliko obrazca, ki ga mora stranka priložiti predlogu, pri čemer pravilnik poimenuje navedeni obrazec obrazec ZST-1. ZST-1 v 3. odst. 12. čl. ZST-1 nadalje določa, da če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu (tudi če izjava sploh ni priložena) ali če obrazcu niso priložene vse predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tožnica te izjave ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni predložila, jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 10. 2011 pravilno pozvalo, naj jo predloži. 9. V skladu s 5. odst. 11. čl. ZST-1 se šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev; v tem primeru se premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tožnica ni navajala, da je prejemnica denarne socialne pomoči, in tega ni navedla niti v izjavi o premoženjskem stanju (v pritožbi pa celo izrecno navaja, da denarne socialne pomoči ne prejema), zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje brez pozivanja na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugoditi že na podlagi 5. odst. 11. čl. ZST-1. Brezposelnosti ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne pomoči v smislu 5. odst. 11. čl. ZST-1. 10. V nasprotju s pritožbenimi navedbami je trditveno in dokazno breme o okoliščinah za oprostitev plačila sodnih taks na tožnici (2. in 3. odst. 12. čl. ZST-1). Če pa bi sodišče dvomilo v resničnost njenih navedb v izjavi o premoženjskem stanju, bi jih lahko po uradni dolžnosti preverilo s pridobivanjem uradnih podatkov (4. odst. 12. čl. ZST-1). V obravnavanem primeru je tožnica na poziv sodišča prve stopnje, naj predloži popolno izpolnjeno in podpisano izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, v sicer pravočasno predloženi izjavi o premoženjskem stanju navedla le svoje osebne podatke, podatek, da je brezposelna ter podatek o vrednosti nepremičnine, v kateri živi. Glede vseh ostalih okoliščin, ki se prav tako upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja, pa se tožnica v izjavi o premoženjskem stanju ni opredelila. Glede na navedeno tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je tako njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo. Zgolj dejstvo, da je tožnica brezposelna, upoštevajoč 4. odst. 11. čl. ZST-1, po katerem mora sodišče pri odločanju upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, še ne utemeljuje predlagane oprostitve plačila sodnih taks.

11. Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala v tožbi, predlogu pa ni priložila pisne izjave o premoženjskem stanju, ki je po 2. odst. 12. čl. ZST-1 obvezna sestavina predloga. Sodišče prve stopnje jo je zato s sklepom z dne 18. 10. 2011 pozvalo, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolni z izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov.

12. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper sklep z dne 18. 10. 2011, pravilno zavrglo kot nedovoljeno (1. in 4. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP). Sklep z dne 18. 10. 2011 je bil ukrep za popravo vloge (18. tč. 270. čl. ZPP), zoper katerega v skladu s 3. odst. 270. čl. ZPP ni pritožbe. O tem je bila tožnica pravilno poučena že v pravnem pouku sklepa z dne 18. 10. 2011. 13. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je obe pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).