Jedro

Dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po četrtem odstavku 145. člena ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine.

Kot dober gospodar pa mora upravitelj oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Upravitelj bi moral v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Zakonita dediča trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne odobrita predlog zakonitega dediča A. A. z dne 11. 12. 2024 in predlog upravitelja zapuščine z dne 7. 1. 2025 za sodno odobritev kritja stroškov upravljanja zapuščine v znesku 7.126,76 EUR iz denarnih sredstev na zapustnikovem transakcijskem računu. Stroški v navedenem znesku so nastali zaradi zamenjave plinske peči s pripadajočo strojno opremo v stanovanjski hiši na parceli, ki spada v zapuščino. Zamenjava peči je bila izvedena po naročilu dediča.

2.Dedič se zoper ta sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP1 in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da se predlogu dediča in predlogu upravitelja zapuščine ugodi, oziroma podredno, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo določbo 4. odst. 145. čl. ZD2 tako, da se ta nanaša na razpolaganje z zapuščino le za namen preprečitve nastanka škode, ne pa tudi zaradi plačila stroškov upravljanja in vzdrževanja zapuščine. Posledično sodišče ni opravilo presoje, ali gre za strošek v zvezi z zapuščino in ali je ta strošek potreben in upravičen. Sodišče je tudi spregledalo dejstvo, da je bila menjava peči izvedena 1. 5. 2024, upravitelj pa je upravljanje zapuščine prevzel šele 23. 5. 2024, kar izhaja iz predloženega obračuna stroškov upravitelja. Zato dedič za zamenjavo peči ni potreboval predhodnega soglasja upravitelja. Poleg tega je upravitelj soglasje podal s tem, ko je tudi sam predlagal plačilo računa za menjavo peči iz sredstev zapuščine. Podaja tega predloga kaže na presojo upravitelja, da je bila menjava peči nujno potrebna. Menjava peči je bila nujna, ker se je peč stalno kvarila, hiša pa je oddana v najem, zaradi česar je potrebno zagotavljati stalno ogrevanje. Če peč ne bi bila zamenjana, bi nastala škoda v obliki izpada najemnine v višini 500 EUR mesečno.

3.Zakonita dedinja B. A. je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in priglasila pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog dediča ne odobri, je pravilno oprta na določbe 145. čl. ZD. Ta v 1. odst. določa, da do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Upoštevaje to določbo je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje o neustreznosti ravnanja dediča, ki je zamenjavo plinske peči naročil brez soglasja sodedinje. Med dedičema je v trenutku zapustnikove smrti nastala skupnost glede podedovanega premoženja, to je dediščine, v katero nesporno spadajo tako stavba, v kateri je bila izvedena menjava peči, kot tudi sredstva na zapustnikovem transakcijskem računu. V okviru dediščinske skupnosti sodediči upravljajo in uporabljajo dediščino skupno in soglasno, soglasje pa je potrebno tako za dejanja izredne kot tudi redne uprave. Izjemoma lahko sodedič deluje sam, brez soglasja z drugimi, na primer če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. Dedič ni navajal, da bi šlo za tak primer. Zato dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po 4. odst. 145. čl. ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine. To pomeni, da dedič po materialnem pravu niti nima procesne legitimacije za uveljavljanje vloženega predloga, torej v tem postopku niti ni upravičen predlagatelj. Prvostopenjsko sodišče je zato za izpodbijano odločitev, da se predlog dediča ne odobri, imelo podlago tudi v prvem odstavku 24. člena ZNP-13 Po tej določbi sodišče predlog zavrže, če ga vloži neupravičena oseba.

6.Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se ne odobri predlog upravitelja zapuščine. Sodišče prve stopnje je upravitelja postavilo skladno z 2. odst. 145. čl. ZD. Naloga upravitelja je, da z zapuščino upravlja za vse sodediče, pri tem pa mora ravnati kot dober gospodar in ohranjati vrednost zapuščine. Za razpolaganje z zapuščino potrebuje odločitev sodišča ali sodedičev. Skladno s 4. odst. 145. čl. ZD lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je za to upravičen po oporoki ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda. Pritožba utemeljeno opozarja, da je razpolaganje z zapuščino pod pogoji te določbe mogoče tudi zaradi poravnave stroškov, ne da bi se obenem odvračala kakšna škoda. Kot dober gospodar pa mora upravitelj tudi v tem primeru oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upravitelj v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine. Upravitelj se v predlogu do teh okoliščin ni opredelil, niti ni zatrjeval nujnosti predlaganega razpolaganja s sredstvi na transakcijskem računu zapustnika. Dejstvo, da je podal obravnavani predlog, samo po sebi ne utemeljuje nujnosti predlaganega razpolaganja. Predlogu upravitelja že iz navedenih razlogov ni mogoče ugoditi.

7.S tem se izkaže, da sodišče nima podlage za odobritev predlogov dediča in upravitelja za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu zapustnika. Zato ju sodišče prve stopnje pravilno ni odobrilo. Do preostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker za odločitev v zadevi niso bile odločilne (1. odst. 360. čl. ZPP).

8.Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki sta jih priglasila zakoniti dedič v pritožbi in zakonita dedinja v odgovoru na pritožbo, temelji na 1. odst. 174. čl. ZD.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 13/94 s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/19.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 145, 145/1, 145/2, 145/4 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.