Jedro

Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je bila tožnica do 31. 12. 2002 razporejena na delovno mesto prodajalke v različne prodajne enote s sklepi tožene stranke, zoper katere kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, in da ji je bilo v letu 2004 odrejeno delo v drugi prodajalni ob opredelitvi v pogodbi o zaposlitvi, da bo delala na delovnem mestu prodajalke na sedežu in v enotah tožene stranke, revizijsko sodišče soglaša, da tožena stranka pri teh razporeditvah oziroma odrejanju del ni ravnala protipravno.

Pogostost tožničinih razporeditev, če so bile te izvedene zakonito, ne pogojuje toženkine odškodninske odgovornosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo 8.345,85 EUR iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi pogostih razporejanj na slabša delovna mesta. Zaradi tega naj bi utrpela izpad dohodka ter nepremoženjsko škodo v obliki duševnih bolečin zaradi ponižanja in uničenja zasebnega življenja ter zaradi strahu za prihodnost. Sodišče je presodilo, da tožena stranka pri razporejanju tožnice v različne prodajne enote ni ravnala protipravno in zato njena odškodninska odgovornost ni podana.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da izdaja sklepov o razporeditvi tožnice na drugo delovno mesto oziroma na delo v drugo organizacijsko enoto zaradi potreb delovnega procesa z ustreznim pravnim poukom, zoper katere tožnica ni ugovarjala in so postali pravnomočni, ni pomenila protipravnega ravnanja, ki bi lahko bilo podlaga za toženkino odškodninsko odgovornost. Prav tako toženka ni ravnala protipravno, če je v letu 2004 tožnici v okviru veljavne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto prodajalke na sedežu in v organizacijskih enotah odredila delo prodajalke v drugi organizacijski enoti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo "iz vseh revizijskih razlogov". Navaja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Za tožnico ni pomembna zakonitost posameznih razporeditev temveč njihova pogostost. Prav zaradi pogostih prerazporeditev, ki so bile za tožnico nerazumne, je utrpela zatrjevano škodo.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. V odgovoru je tožena stranka navajala, da zaradi statusne spremembe pod dosedanjo firmo več ne obstaja, zanikala je obstoj revizijskih razlogov in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Kolikor revizija sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do pritožbenih navedb, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz druge alinee prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP. Na podlagi navedene določbe mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za odločitev. Ker je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti v smislu prvega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) nedopustno oziroma protipravno ravnanje povzročitelja škode, se je sodišče utemeljeno opredelilo le do tistih navedb strank in izvedenih dokazov, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da tožena stranka pri spornih razporeditvah tožnice oziroma pri odrejanju dela tožnici v drugi prodajni enoti, ni ravnala protipravno. Ob takem zaključku, ki je bil zadostna podlaga za zavrnitev tožničinega odškodninskega zahtevka, se sodišču z drugimi navedbami tožnice ni bilo potrebno ukvarjati in se do njih opredeljevati. Glede na to sodišče druge stopnje v zvezi z obravnavanjem tožničine pritožbe ni storilo smiselno očitane bistvene kršitve določb pravnega postopka.

8. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) je lahko do 31. 12. 2002 delodajalec zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela kadarkoli razporedil delavca na vsako delovno mesto, ki je ustrezalo stopnji delavčeve strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Tako razporeditev je delodajalec zakonito izvedel z dokončnim sklepom (80. člen ZTPDR v zvezi s prvim odstavkom 106. člena ZDR/90). Po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002) s 1. 1. 2003 je v okviru opredelitev delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi delavec dolžan delati po navodilih delodajalca.

9. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je bila tožnica do 31. 12. 2002 razporejena na delovno mesto prodajalke v različne prodajne enote s sklepi tožene stranke, zoper katere kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, in da ji je bilo v letu 2004 odrejeno delo v drugi prodajalni ob opredelitvi v pogodbi o zaposlitvi, da bo delala na delovnem mestu prodajalke na sedežu in v enotah tožene stranke, revizijsko sodišče soglaša, da tožena stranka pri teh razporeditvah oziroma odrejanju del ni ravnala protipravno. Takšna ugotovitev izključuje njeno odškodninsko odgovornost za zatrjevano škodo. Pogostost tožničinih razporeditev, če so bile te izvedene zakonito, ne pogojuje toženkine odškodninske odgovornosti.

10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker z odgovorom na revizijo tožena stranka ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve, sama krije svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora (ZPP, člen 155/1).