Jedro

Razlog za prekinitev pravdnega postopka je prenehal s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 148443/2013 z dne 23. 9. 2013 ostane v izreku v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, ter v delu glede stroškov upnika.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati nadaljnje stroške tega postopka v višini 77,92 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je zaradi zmotne uporabe materialnega prava laično pritožbo vložila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izvršilni postopek ustavi, nastale stroške pa naloži upniku.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na pritožbeno trditev tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje ustaviti izvršilni postopek, višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da se je v tej zadevi postopek, ki se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, z vložitvijo obrazloženega ugovora dolžnice (sedaj tožene stranke) zoper sklep o izvršbi skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju prevesil v pravdni postopek. S sklepom izvršilnega sodišča z dne 2. 4. 2014 je bil namreč sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen, sodišče pa je odločilo tudi, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (prim. sklep na red. št. 11, list. št. 50 spisa).

6. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da držijo pritožbene trditve tožene stranke, da je bil, kot to izhaja iz sklepa St 4214/2014 z dne 16. 2. 2015, ki je postal pravnomočen 5. 3. 2015, postopek osebnega stečaja nad toženo stranko končan brez razdelitve upnikom. Izpodbijana sodba pa je bila v tej zadevi izdana po tem, dne 30. 3. 2015. 7. Tožena stranka zmotno meni, da bi sodišče moralo upoštevati 1. točko 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), in ugotoviti, da upnik v tem izvršilnem postopku do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice ter upoštevati tudi drugi odstavek 90. člena ZFPPIPP-C ter izvršilni postopek ustaviti. Glede na uvodoma navedeno o poteku predmetnega postopka je bil namreč izvršilni postopek z izdajo sklepa z dne 2. 4. 2014 končan, postopek osebnega stečaja nad toženo stranko pa se je, kot izhaja iz popisa zadeve St 4214/2014, pričel šele 7. 10. 2014. Pravila drugega odstavka 90. člena ZFPPIPP-C se zato v tej zadevi ne uporabljajo.

8. Postopek osebnega stečaja se po svojih učinkih razlikuje od stečaja pravne osebe v tem, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba ne preneha, v skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP pa ne prenehajo tudi terjatve upnikov zoper stečajnega dolžnika v delu, v katerem te niso bile plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.

9. Skladno s 4. točko prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se pravdni postopek zaradi pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja prekine, če gre za pravdo o zahtevku v zvezi s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Vendar je ta razlog s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja prenehal, zato je sodišče prve stopnje lahko izdalo izpodbijano sodbo.

10. Drugih pritožbenih trditev tožena stranka ni podala, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru na pritožbo ni navedla nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogla k odločanju o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).