Jedro

Tudi po ustavitvi izvršbe lahko upnik ponovno predlaga izvršbo.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi pravnomočne sodne odločbe zaradi izterjave glavnice 30.425,00 SIT s pripadki.

Zoper ta sklep je vložil dolžnik pravočasen ugovor, v katerem je navedel, da ni dobil obvestila za prostovoljno plačilo obveznosti in da je upnik v tej zadevi dne 24.12.1997 ustavil izvršbo. O tem je priložil dokaz - dopis Ministrstva za notranje zadeve z dne 24.12.1997. Upnik je pravočasno odgovoril na ugovor in v njem zavrnil dolžnikove navedbe v ugovoru. Navedel je, da dolžnikov dolg temelji na pravnomoči sodbi Okrajnega sodišča v N., ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v K. in zavrnjena revizija na Vrhovnem sodišču. Z navedeno sodbo je bila dolžniku odpovedana najemna pogodba in mu naložena izpraznitev stanovanja ter plačilo pravdnih stroškov.

Predmet te izvršbe so le pravdni stroški. Dobra volja upnika, izražena v dopisu z dne 24.12.1997, da ustavlja izpraznitev stanovanja zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva dolžnika, še ne pomeni, da se je odpovedal izterjavi stroškov, katere mu je povzročil dolžnik tekom postopka pred sodiščem.

Prvostopno sodišče je dolžnikov ugovor ocenilo kot neutemeljen in ga v skladu s 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo temu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikove navedbe v pritožbi, da ni prejel obvestila za prostovoljno plačilo terjatve, ne držijo. Upnik je izršilnemu predlogu priložil sodbo tega sodišča, iz katere je razvidno, da je izdana na pritožbo tožene stranke, sedanjega dolžnika, zoper sodbo Okrajnega sodišča v N., s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo pravdnih stroškov v višini 30.425,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje in mu je bil dan rok za prostovoljno plačilo 15 dni. Vložitev pritožbe nedvomno dokazuje, da je dolžnik odločbo sprejel. Dolžnik nadalje trdi, da je bila izvršba v tej zadevi ustavljena.

Razlog ustavitve je bil po navedbi upnice vloženo izredno pravno sredstvo.

Samo dejstvo, da je bila izvršba enkrat ustavljena, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, saj upnik lahko na podlagi veljavnega izvršilnega naslova tudi po ustavitvi ponovno predlaga izvršbo, dolžnik pa lahko ponovno ugovarja. Ugovor pa je utemeljen, če dolžnik navaja dejstva, ki preprečujejo izvršbo, teh pa dolžnik v ugovoru, ki ga je to sodišče obravnavalo kot pritožbo, ni navedel. Ker dolžnik ni navedel razlogov, ki bi izvršbo preprečevali, in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi prvostopno sodišče pri izdaji sklepa storilo kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo in v skladu z 2. odst. 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.