19. 4. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe PZ spletna prodaja zavarovanj, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Aleš Vodičar, d. o. o., Ljubljana, na seji 19. aprila 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti e. točke 3. člena in 4. člena Zakona o davku na finančne storitve (Uradni list RS, št. 94/12 in 90/14) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica, ki opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb in je davčna zavezanka po Zakonu o davku na finančne storitve (v nadaljevanju ZDFS), izpodbijanima določbama zakona očita kršitev 14., 33., 67. in 74. člena Ustave. Navaja, da je zaradi davka, ki ga je uvedel ZDFS, obdavčena dvakrat: provizija, ki jo prejme v plačilo, naj bi bila obdavčena po ZDFS in hkrati z davkom na dobiček, saj je provizija prihodek, ki se všteva v davčno osnovo za davek od dobička oziroma dohodka pravnih oseb. Za dvojno obdavčitev provizije po njenem mnenju ni nobenega stvarnega, utemeljenega, ustavno dopustnega razloga, v tem pa vidi kršitev 33. in 67. člena Ustave. Zaveda se, da je dvojna obdavčitev v določenih primerih dopustna, na primer v primeru, ko je določena storitev obdavčena z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), hkrati pa je prihodek od te iste storitve obdavčen tudi z davkom od dobička, vendar naj bi bila med tem in obravnavanim primerom po njenem mnenju bistvena razlika predvsem zaradi možnosti prevalitve oziroma odbitja vstopnega DDV. Izpodbijanima zakonskima določbama očita tudi, da neposredno omejujeta svobodno gospodarsko pobudo, ki jo zagotavlja 74. člen Ustave, in sicer zato, ker "lahko pride do situacije, v kateri mora davčni zavezanec plačati davek, četudi sam nima nobenega dobička". V neskladju naj bi bili tudi s 14. členom Ustave, ker naj bi zavarovalne zastopnike in posrednike postavljali v neenak položaj glede na druge posrednike, npr. nepremičninske posrednike, ki prav tako prejemajo provizijo kot plačilo za svoje storitve, vendar slednjim zakonodaja ne nalaga podobnega davka na prejeto provizijo. Za neenako obravnavanje gospodarskih subjektov Ustava zahteva utemeljen razlog, ki pa ga pobudnica ne vidi. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da sta izpodbijani določbi ZDFS v neskladju z Ustavo, ter zakonodajalcu naloži odpravo protiustavnosti v roku dveh mesecev.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (prim. sklep št. U-I-143/14, U-I-197/14 z dne 7. 10. 2015).

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica