Jedro

Obtožba ni prekoračena, če sodišče razdeli v sodbi nadaljevano kaznivo dejanje na dva dela. Gre pa za kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo. Če je posamezno dejanje iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja blažje (tatvina po 1. odst. 211. čl.), spada pod pravno opredelitev strožjega dejanja (velika tatvina po 1. tč. I. odst. 212. čl. KZ), če so izpolnjeni pogoji za konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožbi zagovornice odvetnice .....se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v obsegu, ki se nanaša na obtoženega ...., s p r e m e n i tako, da se tudi kaznivo dejanje tatvine po I. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika, navedeno pod točko II/3 krivdoreka, pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena Kazenskega zakonika; namesto obeh posameznih kazni eno leto in dva meseca ter tri mesece zapora ter namesto enotne kazni eno leto in štiri mesece zapora pa se izreče ena sama kazen: 1 (eno) leto in 3 (tri) mesece zapora.

Z upoštevanjem kazni eno leto in dva meseca zapora, izrečene v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 15. 1. 1999, opr.

št. K 210/98-209, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 13. 7. 1999, opr. št. Kp 157/99, se po I. odstavku 48. člena v zvezi z 2. točko II. odstavka 47. člena Kazenskega zakonika izreče enotna kazen: 2 (dve) leti in 3 (tri) mesece zapora.

Po I. odstavku 49. člena Kazenskega zakonika se v enotno kazen všteje čas, ki ga je obtoženi .... prebil v priporu, in sicer od 14. 7. 1998 od 8.30 ure do 15. 1. 1999, in od 6. 4. 1999 od 8.30 ure dalje.

V ostalem se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi .... spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine v delnem sostorilstvu po 1. točki I. odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (točka I in točka II/1 in 2 krivdoreka) in kaznivega dejanja tatvine po I. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (točka II/3 krivdoreka). Za prvo kaznivo dejanje je bila določena kazen eno leto in dva meseca zapora, za drugo pa kazen tri mesece zapora. Nato je bila izrečena enotna kazen eno leto in štiri mesece zapora. V to kazen je bil vštet pripor od 6. 4. 1999 od 8.30 ure dalje. Obtoženi .... je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki I.odstavka 212. v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo štiri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let ter s posebnim pogojem plačila odškodnine 200,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila oškodovancu .... v štirih mesecih po pravnomočnosti sodbe. Tudi temu obtožencu je bil v določeno kazen zapora vštet čas pridržanja od 6. 4. 1999 od 12.00 ure do 8. 4. 1999 do 13.45 ure. Sam obtoženi .... je dolžan plačati premoženjskopravne zahtevke oškodovancu: ..... v znesku 3.300,00 DEM, 7.000,00 FRF, 470,00 SHF, 6.500,00 ATS, vse v tolarski protivrednosti po tečaju teh tujih valut na dan plačila, in znesek 135.800,00 SIT; ..... v znesku 16.540,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 1999 dalje; in .... v znesku 48.419,00 SIT. Obtoženemu ..... je bil naložen v plačilo še znesek 1,045.824,00 SIT na račun s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi. Končno sta bila oba obtoženca oproščena plačila stroškov kazenskega postopka. Zoper to sodbo se je v obsegu, ki se nanaša na obtoženega ...., pritožila njegova zagovornica izrecno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo ter pravno opredelitev njemu očitanih kaznivih dejanj kot nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po I. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika ter zato izrek ene same in nižje kazni, napotitev oškodovanega ..... s premoženjskopravnim zahtevkom za presežek nad 400,00 DEM na pravdo,razveljavitev odločbe o premoženjski koristi ter oprostitev plačila stroškov zagovora. Pritožba je delno utemeljena. Ni mogoče pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je v obtožbi opredeljeno eno samo,vendar nadaljevano kaznivo dejanje razdelilo na dva dela, prekoračilo obtožbo in s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku. Obtoženi ....je bil obsojen prav za vsa v tenorju obtožbe očitana posamezna kazniva dejanja, glede katerih je obtožba očitala res eno samo nadaljevano kaznivo dejanje. S tem, ko sodišče prve stopnje tej pravni opredelitvi ni sledilo, je še vedno ostalo v mejah obtožbe. Res je, da ta odločitev ni pravilna, vendar gre za kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo. V tem smislu je zato sodišče prve stopnje sprejelo upravičeno grajanje te odločitve. Pa tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku ni podana. Pravilnost ali nepravilnost ocene izvedenih dokazov je mogoče presojati zgolj v okviru pritožbenega razloga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta razlog je v pritožbi obrazložen z vsebinsko istimi navedbami kot zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Zlasti pa sodišče prve stopnje s tem, ko zagovoru glede obsega vzetih stvari pri kaznivih dejanjih na škodo ..... in ..... ni verjelo, ni moglo kršiti obtoženčeve pravice do obrambe. Ni sicer jasno vpletanje dokaznih pravil pravdnega postopka v to zadevo. Tudi v kazenskem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kakor tudi zagovora. Ni odveč opozorilo,da je ta kazenski postopek tekel zoper obtoženega ..... in da mu je moralo sodišče prve stopnje tudi s pomočjo zaslišanja obeh imenovanih oškodovancev dokazati storitev očitanih kaznivih dejanj. Ker je to opravilo na zakonit način, tudi kršitev II. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku ni podana. Kar se tiče pritožbenih navedb zoper ugotovljeno dejansko stanje je povedati, da je sodišče prve stopnje z zaslišanjem oškodovancev preverilo tako zagovor obtoženega ....., kakor tudi glede vrste in količine vzetih stvari vključno z devizami, vzetimi na škodo .... ...., oziroma tudi tolarske gotovine, ki je bila odnešena ...... Oba imenovana oškodovanca sta tudi v teh dveh okoliščinah potrdila obtožbo. Tudi sodišče druge stopnje ni ugotovilo razloga, zakaj bi oba oškodovanca potencirala povzročeno škodo, ko je vendar jasno, da obtoženi .... tudi te škode sedaj ni sposoben poravnati, ker je brez dohodkov. Glede na to, da bo moral prestati kazen zapora, je sploh vprašljivo, ali in kdaj bo plačilno sposoben. Sicer sta tako ...., kakor tudi ..... sprejemljivo opisala način pridobitve deviz oz. tolarjev in je njuni izpovedbi sodišče prve stopnje upravičeno sledilo. Preverjanje njune izpovedbe na v pritožbi predlagani način samo zaradi v celoti nedokazanega zagovora glede vzete devizne in tolarske gotovine bi pomenilo dokazovanje v nasprotni smeri od dokazovanja obtožbe, ko je vendar državni tožilec prav z izpovedbama tudi teh dveh oškodovancev v celoti potrdil obtožbo tudi glede obsega takoimenovanega vlomilskega izkupička. Sodišče druge stopnje opozarja, da je obtoženi ..... sprva zanikal tudi tatvino fotoaparata na škodo ..... Z zmanjševanjem takoimenovane kriminalne količine na račun škode, povzročene tema dvema oškodovancema, pa je obtoženec očitno hotel omajati pomen storjenih kaznivih dejanj, kar bi v primeru uspeha pomenilo tudi nižjo kazen. Opozoriti je, da se je oškodovana ...... odpovedala premoženjskopravnemu zahtevku v celoti, to je tudi glede ukradene zlatnine. Do takšne odločitve je imela vso pravico; niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje ni bilo upravičeno ugotavljati vzroka za takšno odločitev. Za odločitev o tem kaznivem dejanju ni pomembno, da je bila oškodovana tolarska gotovina last tudi njenega partnerja.Odločilno je,da sta tako ona, kakor tudi oškodovani ..., prepričljivo pojasnila količino vzete gotovine. Nasprotno pa obtoženčev zagovor v tem delu ni prepričljiv. Sodišče druge stopnje opozarja, da bi pomenilo v pritožbi predlagano preverjanje izpovedb oškodovancev zaradi obtoženčeve z ničemer dokazane trditve zlorabo kazenskega postopka v oškodovančevo škodo, saj njegova izpovedba ne bi imela dokazne vrednosti in tako pri utemeljitvi obtožbe ne bi imela nobenega pomena. Tako pa sodišče ne sme postopati. Sledeč pravilni dokazni oceni izpovedb tudi teh dveh oškodovancev zaključuje sodišče prve stopnje, da je dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno. V nasprotju s pritožnico meni sodišče druge stopnje, da je pravna opredelitev dejanj pod točko I in točko II/1 in 2 povsem pravilna. Z zagovorom in izpovedbami posameznih oškodovancem je dokazan način vstopa v stanovanjske hiše teh oškodovancev, ki ustreza tej pravni opredelitvi. Tako je dokazan nenormalen vstop v hiše, ki se od normalnega vstopa skozi vhodna vrata bistveno razlikuje. V vseh teh primerih so bila vhodna vrata zaklenjena in so obtoženemu M.P. branila vstop v hiše. V vseh teh primerih je tako uporabil drugačen način vstopa, ki se bistveno razlikuje od običajnega. Tako je moral premagati večje ovire, da je sploh prišel v hiše. Zato zatrjevana kršitev kazenskega zakona - da je šlo v vseh primerih zgolj za kaznivo dejanje tatvine po I. odstavku 211. člena Kazenskega zakona, ne drži. Pač pa je pritožnica ne glede na napačni pritožbeni razlog utemeljeno opozorila, da je bilo sodišče prve stopnje dolžno obravnavati v obtožbi navedeno obtoženčevo kaznivo ravnanje kot celoto. Tudi kaznivo dejanje pod točko II/3 krivdoreka na škodo .... vsebinsko spada v sklop nadaljevanega kaznivega dejanja ne glede na pravno opredelitev po I. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika; o pravilnosti te pravne opredelitve sodišče druge stopnje ni moglo odločati. Tudi to kaznivo dejanje je istovrstno, podana je časovna kontinuiteta in enak motiv ter nagib za storitev. Čeprav gre pri ostalih treh kaznivih dejanjih za kvalificirano obliko tatvine, spada tudi takoimenovana navadna tatvina v sklop nadaljevanega kaznivega dejanja. Razdelitev kaznivih dejanj v krivdoreku na dva dela je v obtoženčevo škodo, saj sta bili zaradi tega izrečeni dve posamezni kazni (namesto ene) in bi bila zato lahko tudi enotna kazen praviloma višja, kakor pa ena sama kazen. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbi v tem delu vsa obtoženemu .... očitana kazniva dejanja pravno opredelilo kot eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena Kazenskega zakona ne glede na to, da je kaznivo dejanje na škodo ...... po stališču sodišča prve stopnje ostalo zgolj pri poskusu oziroma, da je šlo pri kaznivem dejanju na škodo ....o za takoimenovano navadno tatvino.Zaradi tega je sodišče druge stopnje spremenilo izpodbijano sodbo tako, kakor je navedeno v izreku te sodbe. Na višino sedaj izrečene ene same kazni pa je moralo vplivati kot olajševalno stališče sodišča prve stopnje glede kaznivih dejanj na škodo .... in ..... Tako je sedaj izrečena kazen za dva meseca nižja od v izpodbijani sodbi izrečene enotne kazni. V pritožbi poudarjeno obtoženčevo priznanje v obsegu zagovora je že sodišče prve stopnje izrecno upoštevalo kot olajševalno okoliščino. V tem pritožbenem postopku mu je bila tako izrečena nižja kazen kot na sodišču prve stopnje. Ni sicer jasno, na kakšen način naj bi v pritožbi omenjena odločba ustavnega sodišča in nedopustnost policijskih podatkov vplivala na izrečeno kazen. Sklicevanje na izsiljevanje, ki da je pogojilo storitev teh kaznivih dejanj, ni prav z ničemer dokazano. V pritožbi tudi niso navedene nobene druge olajševalne okoliščine, ki bi vplivale na znižanje kazni. Zato meni sodišče druge stopnje, da je izrečena ena sama kazen eno leto in dva meseca zapora povsem pravična. Pritožnica je utemeljeno opozorila, da je bil obtoženi .... že sojen pred sodiščem prve stopnje v drugi zadevi, vendar ob izdaji izpodbijane sodbe prva sodba še ni bila pravnomočna. Zaradi tega očitek sodišču prve stopnje glede neupoštevanja prve sodbe pri izreku enotne kazni ne drži. Sodišče druge stopnje je zato v tem pritožbenem postopku uporabilo svoj spis opr. št. Kp 157/99. Sodba opr. št. K 210/98-209 sodišča prve stopnje je postala pravnomočna šele dne 13. 7. 1999 in se od tega dne dalje šteje izrečena kazen eno leto in tri mesece zapora kot določena. Tako je bil šele v tem pritožbenem postopku izpolnjen pogoj za v pritožbi predlagani izrek enotne kazni. Sodišče druge stopnje je zato tudi v tem delu pritožbi ugodilo in izreklo enotno kazen tako, kakor je navedeno v izreku te sodbe. Ker je bil obtoženi ....v obeh zadevah v priporu, je bilo potrebno ta čas všteti v izrečeno enotno kazen. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo povzročeno škodo pri vseh oškodovancih in je bilo zato dolžno v celoti ugoditi priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom. Ker oškodovana ..... zahtevka ni priglasila oziroma se mu je izrecno odpovedala, je sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito naložilo obtoženemu .... plačilo s tem kaznivim dejanjem dosežene premoženjske koristi. Pritožbeni predlog glede izplačila stroškov zagovornice v breme proračuna ni zakonit.Res je, da bi moral imeti obtoženi .... zagovornika že od privedbe k preiskovalnem sodniku dalje in nato ves čas trajanja tega kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji. Res je tudi, da bi mu ga moralo postaviti sodišče,če si ga sam ne bi vzel. Ker pa si je sam najel pritožnico za zagovornico in ker je bil pravnomočno spoznan za krivega,ni v stroškovnih določbah Zakona o ka- zenskem postopku prav nobene podlage za prevalitev njenih stroškov kazenskega postopka na predlagani način.Po I.odstavku 97. člena Zakona o kazenskem postopku je pravnomočno kaznovani obtoženec praviloma dolžan plačati tudi stroške zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.Izjemoma se ga sme oprostiti te plačilne dolžnosti. Ker takšna oprostitev glede plačila stroškov zagovornika po pooblastilu ni omenjena, bo pač moral obtoženi .... sam povrniti stroške za zagovorničino sodelovanje v tem kazenskem postopku. Vprašanje,kdo jih bo dejansko poravnal (sam obtoženec ali njegovi sorodniki), pa presega odločanje v tem pritožbenem postopku. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi delnega pritožbenega uspeha odpade izrek o stroških pritožbenega postopka.