Jedro

Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov.

V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokument Državnega odvetništva RS št. 2, pa je navedeno, da so podatki v dokumentu označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog dolžnice. Upnikova trditev v prošnji z dne 23. 12. 2021, da dostop do vseh listin, ki tvorijo spis te izvršilne zadeve, tudi tistih dveh, ki sta bili, ker ju je dolžnica označila s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«, iz spisa odstranjeni, potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v povezavi s postopki procesa, je pavšalna in nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati, za kateri konkretni proces se mora upnik seznaniti tudi z vsebino navedenih dokumentov Državnega odvetništva RS, označenih s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«.

Sodišče prve stopnje je skrbno tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi jih imelo razkritje tajnih podatkov, na drugi strani pa upnikovo pravico do vpogleda v dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal konkretne koristi, ki bi jo imel, če bi se njegovi prošnji ugodilo, zaradi česar njegova pravica do vpogleda v oba dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke, ne prevlada nad varstvom tajnih podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom sodišče prve stopnje upniku ni dopustilo vpogled v dokument Državnega odvetništva RS št. 1, označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, in v dokument Državnega odvetniška RS št. 2, označen s stopnjo tajnosti »INTERNO«.

2. Zoper sklep je upnik vložil obširno laično pritožbo, katere bistvo je, da upnik vztraja, da dobi možnost vpogleda v vsa dokazila spisa in da mu bodo predloženi prepisi tajnih podatkov. Sicer pa upnik obširno navaja, da je zaradi svojih verskih in političnih prepričanj žrtev radikalizirane diskriminacije, revanšističnega maščevanja, sistematičnih in ponavljajočih nedovoljenih pritiskov in nasilja povezanega z medijsko diskriminacijo preko vplivnih oseb iz SOVE. Opozarja, da gre za zlorabo instituta tajnosti ter prosi za vpogled in predložitev uradne kopije Odredbe generalnega državnega odvetnika, s katero naj bi odredil preklic stopnje tajnosti na dokumentu na katerem so tajni podatki prekriti.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo zakonsko podlago svoje odločitve. Tako imajo stranke postopka po prvem odstavku 150. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Postopek ravnanja z vlogami, dokazi in odločbami, ki vsebujejo tajne podatke je urejen v 332.a do 332.d členu ZPP. Po 332.c členu ZPP sodišče s sklepom odloči, ali se dopusti vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ter ali se izvedejo dokazi, ki vsebujejo tajne podatke. Sodišče odloči o tem, ali naj se dopusti vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ter ali se izvedejo dokazi, ki vsebujejo tajne podatke, na podlagi skrbne presoje interesov po spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov. Pri tem upošteva pomen navedb in vsebine listine za postopek in lastnost ter občutljivost tajnega podatka, težo in pomen materialnih pravic, o katerih teče spor, ter ali bi razkritje tajnega podatka lahko ogrozilo delovanje organa ali nacionalno varnost (drugi odstavek 332.c člena ZPP).

6. Kot izhaja z povzetih določb, sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov.

7. Kot je razvidno iz spisa in kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, se je v tej zadevi upnik 6. 2. 2019 seznanil z vsebino obeh listin: pritožbe z dne 11. 9. 2018 in ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017, označenih s stopnjama tajnosti »INTERNO« (pritožba) in »ZAUPNO« (ugovor), na katerih so bili tajni podatki prekriti in glede katerih je bil odrejen preklic stopenj tajnosti. Hkrati je mogoče ugotoviti, da je izvršilni postopek v tej izvršilni zadevi pravnomočno končan in je bilo tej izvršilni zadevi pravnomočno odločeno o vseh zahtevkih strank. Po drugi strani pa upnik v svoji vlogi z dne 23. 12. 2021 (razen, da je zapisal, da vpogled potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v zvezi s postopki procesa) ni obrazložil, kakšno konkretno upravičeno korist bi imel od seznanitve s celotno vsebino dokumenta, glede na to, da je postopek izvršbe končan.

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je namreč navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokument Državnega odvetništva RS št. 2, pa je navedeno, da so podatki v dokumentu označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog dolžnice. Upnikova trditev v prošnji z dne 23. 12. 2021, da dostop do vseh listin, ki tvorijo spis te izvršilne zadeve, tudi tistih dveh, ki sta bili, ker ju je dolžnica označila s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«, iz spisa odstranjeni, potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v povezavi s postopki procesa, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pavšalna in nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati, za kateri konkretni proces se mora upnik seznaniti tudi z vsebino navedenih dokumentov Državnega odvetništva RS, označenih s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«.

9. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje skrbno tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi jih imelo razkritje tajnih podatkov, na drugi strani pa upnikovo pravico do vpogleda v dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal konkretne koristi, ki bi jo imel, če bi se njegovi prošnji ugodilo, zaradi česar njegova pravica do vpogleda v oba dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke, ne prevlada nad varstvom tajnih podatkov.

10. Upnikove pritožbene navedbe so zelo obširne, pa vendar pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja v celoti. Razlog je ta, da se v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Kot je bilo že povzeto, je upnik v vlogi z dne 23. 12. 2021 zelo skopo navedel, da bi želel vpogledati tudi v tajne podatke, kar potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v zvezi s postopki procesa. Glede na to vse druge pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj jih upnik ni navedel v vlogi z dne 23. 12. 2021, prav tako pa ni pojasnil, zakaj jih ni mogel podati. Pritožbeno sodišče glede na navedeno določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ navedb, ki predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ne more upoštevati, zaradi česar nanje tudi ne odgovarja.

11. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).