Jedro

Ker vrednost spornega predmeta po tožbi oziroma nasprotni tožbi ne dosega revizijskega praga, poleg tega pa tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta podrejenih tožbenih zahtevkov, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožena stranka) neupravičeno zavrnila zahtevo tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožeča stranka) za odkup dvosobnega stanovanja, št. 1 v pritličju stanovanjske hiše v Ljubljani, in za sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje. Zavrnilo je tudi prvi podrejeni tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe za drugo primerno stanovanje v centru Ljubljane in drugi podrejeni zahtevek za sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje v Ljubljani. Ugodilo je nasprotnemu tožbenemu zahtevku in tožnici naložilo, da mora v roku 90 dni izprazniti sporno stanovanje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je imetnica stanovanjske pravice na podlagi stanovanjske pogodbe iz leta 1971. Sodba P 824/78 z dne 5.7.1978 ni bila nikoli izvršena, po njeni izdaji pa je bila 16.8.1979 sklenjena stanovanjska pogodba za neprofitno najemnino.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni dovoljena.

Kadar se toženi zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku, (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka je kot vrednost primarnega tožbenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje v Ljubljani navedla 2712,40 EUR (prej 650.000 SIT), vrednosti spornega predmeta podrejenih tožbenih zahtevkov pa ni označila. Tožena stranka je vrednost nasprotnega tožbenega zahtevka opredelila z 3.338,34 EUR (prej 800.000 SIT). Ker ne prva ne druga vrednost ne dosega revizijskega praga 4.172,92 EUR (prej 1,000.000 SIT; drugi odstavek 367. člena ZPP), poleg tega pa tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta podrejenih tožbenih zahtevkov, revizija ni dovoljena. Neupoštevno je, da je pooblaščenka tožeče stranke v pritožbi in kasneje v reviziji spremenila vrednost spornega predmeta po tožbi in jo označila z 2,100.000 SIT (argument iz tretjega odstavka 44. člena ZPP).

Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).