Jedro

Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v 1. in 3. točki izreka potrdi. Zahteva tožene stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 680.585,50 SIT in za zakonske zamudne obresti od zneska 605.659,18 SIT za čas od 15.11.1996 dalje do plačila in od zneska 74.926,32 SIT za čas od 18.11.1996 dalje do plačila ter v 3. točki izreka za znesek 14.131,00 SIT (1. točka izreka). Za zakonske zamudne obresti od zneska 74.926,32 SIT za čas od 15.11.1996 do 18.11.1996 pa je sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 101.009,00 SIT (3. točka izreka). Zoper sodbo je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v delu, glede katerega pritožnica v sporu ni uspela (1. odst. 350. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče preizkus napadene sodbe omejilo na odločitev iz 1. in 3. točke prvostopne sodbe. Tožena stranka šele v pritožbi zatrjuje, da vtoževani računi (priloge A1 do A27) niso niti podpisani niti žigosani s štampiljko tožeče stranke. Navedba predstavlja pritožbeno novoto, ki je glede na 1. odst. 337. člena ZPP dopustna in upoštevna le v primeru, da stranka dejstva ni mogla navesti do zaključka glavne obravnave brez svoje krivde. Tožena stranka z ničemer ni niti zatrjevala, ne izkazala, da brez svoje krivde ni mogla teh dejstev navesti že pred sodiščem prve stopnje. Zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Vtoževani računi (priloge od A1 do A27) so specificirani glede količine in cene dobavljenega blaga in tako dokaz o poslovnem dogodku. Zlasti še, ker tožena stranka v ugovoru z dne 10.12.1996 niti na glavni obravnavi z dne 16.9.1999 ni zanikala obstoja dolga do tožeče stranke za dobavljeno blago, ampak je računom nasprotovala s povsem pavšalno trditvijo, da ugovarja v celoti. Na naroku za glavno obravnavo z dne 16.9.1999 je sicer nasprotovala tudi plačilu računov št. 802647/01 in št. 800433/01, vendar pa navedena računa nista bila predmet tega pravdnega postopka. Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka med postopkom ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dokaznega gradiva pravdnih strank napravilo pravilne zaključke o pravno relevantnih dejstvih in svojo odločitev tudi jasno obrazložilo. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, je nato sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tudi materialnopravno pravilno odločilo. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353.člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. in 155. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške.