Jedro

Komunalni prispevek je mogoče na podlagi 4. odstavka 79. člena ZPNačrt odmeriti tudi za nezgrajeno komunalno opremo.

Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba župana Občine A. št. … z dne 19. 2. 2009 se odpravi in se zadeva vrne navedenemu organu v ponovni postopek.

Toženka je tožniku dolžna povrniti 350,00 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da se zavrne tožnikova pritožba „zoper način izračuna komunalnega prispevka, in v tem delu potrdi prvostopna odločba“, v 2. točki izreka pa, da se ugodi tožnikovi pritožbi „v delu, ki govori o velikosti parcele in o načinu plačila 1. obroka komunalnega prispevka ter zavarovanju odloga plačila preostalega dela obveznosti in se v tem delu odpravi in nadomesti z novo odločbo“, po kateri je tožniku zaradi gradnje poslovno skladiščnega objekta B. na zemljiščih parc. št. 737/9 in 737/63 k.o. C. odmerjen komunalni prispevek v višini 601.822,16 EUR. Prvi obrok v višini 72,36 % komunalnega prispevka (ki se nanaša na stroške cestnega omrežja, javne razsvetljave, meteorne kanalizacije, vodovodnega omrežja in zelenih površin) je dolžan plačati v roku 30 dni po prejemu odločbe, za preostali delež pa mu bo izdana končna odločba po izgradnji komunalne infrastrukture, v kateri bodo upoštevana morebitna znižanja komunalnega prispevka iz naslova sofinanciranja stroškov komunalne opreme iz evropskih skladov. Odločeno je še, da lahko tožnik prvi obrok plača sukcesivno, pri čemer se način plačila določi s posebno pogodbo.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila ta izdana ob reševanju tožnikove pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo o odmeri komunalnega prispevka z dne 10. 9. 2008. Toženka navaja, da se tožnikova pritožba zavrne v delu, kjer ta ugovarja, da občina v času izdaje odločbe ni razpolagala z vsemi elementi, ki določajo višino komunalnega prispevka, ker v času izdaje ni zgrajeno nič od tistega, kar občina šteje za zgrajeno infrastrukturo. Upravni organ se pri tem sklicuje na določbe 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in 4. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik o merilih za odmero/07), po katerih se lahko komunalni prispevek za komunalno opremo odmeri pod tam navedenimi pogoji že pred tem, ko je zavezancu omogočena priključitev nanjo. Navaja, da je predmetna investicija predvidena v proračunu občine za leto 2008 in tudi v razvojnih programih naslednjih let, izveden je bil javni razpis za pridobitev izvajalca za gradnjo in vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju odločbe toženka utemeljuje izračun komunalnega prispevka v izrečeni višini, in sicer na način, kot ga določa veljavni Program opremljanja zemljišč za območje zazidalnega načrta VP 9/1 in VO 9/2 A. Po programu opremljanja znaša komunalni prispevek na dan 30. 4. 2004 za m2 gradbene parcele 14.781,00 SIT, v tej zadevi uporabljeni revalorizirani znesek na dan 10. 9 2008 pa znaša 72,04 EUR na m2 parcele. Površina investitorjevih gradbenih parcel je povzeta iz izpiskov zemljiške knjige in skupaj znaša 8.354 m2. Odmerjeni komunalni prispevek zajema cestno omrežje, javno razsvetljavo, meteorno in sanitarno kanalizacijo, vodovodno in plinovodno omrežje, električno omrežje VN, električno omrežje NN, TP, TK omrežje in zelene površine.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja, da je s toženko 19. 2. 2009 (torej na dan izdaje izpodbijane odločbe – opomba sodišča) sklenil pogodbo o plačilu komunalnega prispevka in ureditvi medsebojnih razmerij, s katero je pristal na sukcesivno plačevanje komunalnega prispevka glede na dinamiko izgradnje. V pogodbi pa si je izgovoril pravico do vložitve te tožbe, saj ne more pristati na višino izračunanega komunalnega prispevka. Iz odločbe ni razvidno, kako je toženka prišla do obračunske enote za izračun prispevka, to je zneska 72,04 EUR. Na podlagi lastnega izračuna (celoten strošek opremljanja zemljišč v coni znaša 3.017.669.037 SIT, ki deljeno z 204.159 m2 neto površin nepozidanih parcel pomeni 14.781,00 SIT na m2; ob upoštevanju indeksa revalorizacije 1,1679 - ta v odločbi ni naveden in ga je tožnik izračunal sam -, to pomeni končni znesek 72,04 EUR) ugotavlja, da je pri izračunu tega zneska upoštevana samo površina nepozidanih gradbenih parcel ne pa tudi pozidanih, ki se bodo prav tako priključile na novozgrajeno komunalo. Ta način pa je v nasprotju z ZPNačrt, saj so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka tudi lastniki pozidanih gradbenih parcel, ki se bodo priključile na novozgrajeno komunalo. Če bi toženka pri izračunu upoštevala vse površine bi bil znesek komunalnega prispevka na m2 gradbene parcele nižji – 60,27 EUR/m2. Tožnik zato meni, da je toženka upoštevala previsok količnik komunalnega prispevka na m2, vendar tega ni mogoče preveriti.

Nadalje je iz odločbe razvidno, da je v strošku zajeta celotna komunalna infrastruktura - tudi tista, za katero ni znano, kdaj bo zgrajena. Za ta 72,64 % delež komunale toženka sicer ni zahtevala garancije, vendar tožnik ne ve, ali bo po končani izgradnji objekta tega sploh lahko priključil na elektriko, plin in telekomunikacijo, pri čemer je strošek tudi teh komunalnih priključkov upoštevan v skupnih stroških opremljanja celotnega območja. To pa je za določitev količnika opremljanja bistvenega pomena. Iz programa opremljanja zemljišč je razvidno, da predstavljajo celotni stroški opremljanja 3.017.669.037,00 SIT. Upoštevajoč, da toženka ne more zagotoviti izvedbe kanalizacije, plina, elektrike in TK omrežja, to pomeni povsem drugo številko. Izpodbijana odločba je zato sporna tudi iz naslova določitve celotnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Tožnik tudi meni, da toženka ni upravičena zaračunati komunalnega prispevka za tisto infrastrukturo, ki se je financirala iz nepovratnih sredstev evropske skupnosti. Na to pritožbeno navedbo toženka ni odgovorila. Iz internetne strani Občine A., ki se nanaša na poslovno obrtno cono, v kateri se nahajajo tudi tožnikova zemljišča, je razvidno, da je toženka v letu 2005 sodelovala na javnem razpisu za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con in sicer za pridobitev sredstev za gradnjo prve faze cestne in komunalne infrastrukture v poslovni coni. Toženka je s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj na ta račun dobila okoli 314.000.000,00 SIT.

Pri izračunu je bila nepravilno upoštevana celotna površina njegovih zemljišč in ne gradbena parcela, ki je določena v veljavnem zazidalnem načrtu za to območje. Svoje stališče opira na 5. člen Pravilnika o merilih za odmero/07, ki kot enega od elementov za izračun določa stavbno zemljišče. Po njegovem mnenju niti definicija gradbene parcele v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) ne daje podlage za to, da bi med te površine bilo mogoče šteti zelenice in vse manipulativne površine. Vsekakor je projektant tisti, ki skladno s pravili stroke določi, kolikšna je ta površina.

Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in vrne zadevo v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo pravdnih stroškov (pravilno: stroškov upravnega spora) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Toženka na tožbo ni odgovorila in je predložila le dodatno dokumentacijo v zadevi.

K 1. točki izreka Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 77. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (2. odstavek istega člena). Zaradi tega je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (1. odstavek 79. člena ZPNačrt). Plačilo komunalnega prispevka torej pokriva del stroškov, ki jih ima občina kot investitor gradnje komunalne opreme.

S plačilom komunalnega prispevka zavezanec dobi zagotovilo o priključitvi na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je s tem zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (4. odstavek 79. člena ZPNačrt). To pomeni, da je mogoče komunalni prispevek odmeriti tudi za nezgrajeno komunalno opremo. Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo. To določa tudi 4. odstavek 4. člena Pravilnika o merilih za odmero/07 (Uradni list RS, št. 95/07), po katerem se za predvidno komunalno opremo zavezancu lahko odmeri komunalni prispevek že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba, pod pogojem, da je njena gradnja predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu.

Kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je predmetna investicija predvidena v proračunu občine za leto 2008 in v razvojnih programih naslednjih let. Katero vrsto komunalne opreme zajema poimenovanje „predmetna investicija“ iz obrazložitve ni razvidno, zato lahko sodišče le na podlagi izreka izpodbijane odločbe sklepa, da je tu mišljena gradnja sanitarne kanalizacije, plinovodnega omrežja, električnega omrežja VN in NN, trafopostaje in TK omrežja, za katero je bil sicer komunalni prispevek odmerjen, a kljub temu odločeno, da bo za ta del izdana končna odločba po izgradnji komunalne infrastrukture. Ker odločbe zaradi nepopolnih razlogov ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, za katero še nezgrajeno komunalno opremo je bila toženka upravičena zaračunati komunalni prispevek, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. ostavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; v nadaljevanju ZUP). Pri tem sodišče le dodaja, da tožnik v tožbi upravičeno opozarja, da se komunalni prispevek lahko odmeri tudi za posamezno vrsto komunalne opreme, kar ima vpliv na višino celotnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in s tem komunalnega prispevka na m2 zemljišča. Po vpogledu v upravne spise sodišče ugotavlja, da je tožnik v pritožbi navedel, da občina ni upravičena zaračunati komunalnega prispevka za ureditev zemljišča, ki je bila plačana iz nepovratnih sredstev Evropske skupnosti. Do tega ugovora se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila, čeprav je to bistveno za ugotovitev, ali je občina upravičeno prevalila del stroškov gradnje komunalne opreme na tožnika, čeprav je bila gradnja financirana iz drugega vira. Izpodbijana odločba tudi v tem delu nima razlogov o odločilnem dejstvu, zato preizkus v tej smeri ni mogoč.

Tožnik je v svoji pritožbi zagovarjal tudi stališče, da bi kot izhodišče za obračun morala služiti gradbena parcela, določena v veljavnem zazidalnem načrtu za to območje in se pri tem skliceval na 5. člen Pravilnika o merilih za odmero/07. Toženka tudi na ta pomislek ni odgovorila, čeprav se nanaša na enega od elementov za izračun komunalnega prispevka. Izpodbijana odločba torej tudi v tem delu nima razloga o odločilnem dejstvu, zato v tem delu ni mogoče preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo drugostopenjskemu upravnemu organu v ponovno odločanje (3. odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo moral upravni organ pri odločanju o pritožbi upoštevati navedena materialnopravna izhodišča za odmero komunalnega prispevka in odločbo obrazložiti v obsegu, ki bo omogočila preizkus njene pravilnosti. Še zlasti bo moral za vsako vrsto komunalne opreme ugotoviti, ali je že zgrajena oz. ali je njena gradnja terminsko predvidena v občinskem proračunu v skladu z ZPNačrt, razložiti, zakaj je celotno površino tožnikovih zemljišč štel kot relevantno za izračun, pojasni pa naj tudi, kako je izračunal revalorizirani znesek komunalnega prispevka na m2 parcele oz. kaj je podlaga za revalorizacijo.

Pri tem pa sodišče še opozarja, da je predmet izreka odločbe o komunalnem prispevku njegova višina, rok in ostali pogoji plačila, ne pa odločanje o posameznih elementih izračuna. V izrek odločbe zato ne sodijo stališča pritožbenega organa o neutemeljenosti posameznih pritožbenih navedb (kot to velja za 1. točko izreka, da se zavrne pritožba zoper način izračuna komunalnega prispevka in v tem delu potrdi prvostopna odločba) in je to stvar obrazložitve. V obravnavanem primeru je bila 2. točka izreka odpravljene odločbe tudi v nasprotju s 1. točko izreka, ki je v navedenem delu potrdila prvostopenjsko odločbo, nato pa v 2. točki v celoti izdala popolnoma novo odločbo.

K 2. točki izreka Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006) in ne od izdaje sodbe dalje, kot je to zahteval tožnik.