Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek.
1. Prvostopno sodišče je odločbo prekrškovnega organa, Policijske postaje Slovenske Konjice opr. št. ....z dne 16. 1. 2017 odpravilo in s stroški postopka obremenilo proračun.
2. S tako odločitvijo se ne strinja prekrškovni organ, ki v svojih pritožbenih navedbah uveljavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 in kršitev materialnih določb ZP-1 in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Prvostopno sodišče je svojo odločitev o odpravi odločbe uvodoma imenovanega prekrškovnega organa gradilo na ugotovitvi, da iz člena 22 ZPPreb1, ki je veljal v času storitve prekrška, naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve. Odločbo o prekršku pa je v konkretni zadevi izdala Policijska postaja Slovenske Konjice, ki pa v konkretnem primeru ni pristojna za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9, katere kršitev se očita storilcu.
5. Prekrškovni organ nasprotuje taki odločitvi v izpodbijani sodbi in ob povzemanju celotnega besedila določbe člena 22 ZPPreb navaja, da naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9, prvega, tretjega in petega odstavka člena 15 ter drugega odstavka člena 16 tega zakona, ki se nanašajo na policijsko prijavo in za kršitve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka člena 10, 10.a člena, drugega odstavka člena 11, tretjega odstavka člena 12 in šestega odstavka člena 17 istega zakona, opravlja policija, zato je po prepričanju pritožbe prvostopno sodišče z odpravo odločbe prekrškovnega organa sprejelo nezakonito odločitev.
6. Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je PP ...., kot prekrškovni organ dne 16. 1. 2017 izdala odločbo opr. št. 5550078304683, s katero je spoznal storilca za odgovornega za kršitev po prvem odstavku člena 9 ZPPreb in mu na podlagi člena 23 istega zakona izrekla globo 3.000,00 EUR, iz izreka te odločbe pa izhaja, da naj bi storilec kot stanodajalec pri opravljanju svoje dejavnosti v nasprotju s prvim odstavkom člena 9 ZPPreb sprejemal goste na prenočišče v svojem nastanitvenem objektu gostišče ..... Iz takrat veljavnega člena 22 ZPPreb, ki je veljal v času od 13. 8. 2016 do 12. 8. 2017izhaja določba o tem, katera organa izvajata naloge prekrškovnega organa za posamezne kršitve po tem zakonu. V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo. Policijska prijava po tem zakonu pa je izrecno opredeljena v členu 10 ZPPreb, ki stanodajalca zavezuje, da posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12-ih urah po njegovem sprejemu oz. odhodu, v členu 10.a istega zakona pa je urejena policijska prijava tujca s prijavljenim stalnim oz. začasnim prebivališčem v RS, ki se nastani ali začasno prebiva zunaj naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča, katerega mora pri policijski postaji prijaviti oz. odjaviti lastnik oz. najemnik objekta, v katerem prebiva tujec, če namerava tujec v tem naselju prebivati več kot tri in ne več kot 60 dni. Iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb pa izhaja prijavna obveznost stanodajalca, da posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijavi oz. odjavi, ne glede na trajanje nastanitve.
7. V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
8. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja zgolj ugotovitev o tem, da je za obravnavo konkretne kršitve iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb stvarno pristojni organ Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, povsem pa so izostali razlogi, zakaj v konkretnem primeru ni podana stvarna pristojnost policije, kot prekrškovnega organa, ki je v tem postopku že izdala odločbo, oziroma, da ne gre za kršitve iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, ki se nanašajo na policijsko prijavo.
9. Zato ima pritožba prav, da je odločitev prvostopnega sodišča zaradi pomanjkljivih razlogov v zvezi z ugotovitvijo stvarno pristojnega organa, pristojnega za vodenje konkretnega prekrškovnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, kar je terjalo v skladu s petim odstavkom člena 163 ZP-1 ugoditev pritožbi in razveljavitev napadene sodbe ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
10. V novem odločanju bo prvostopno sodišče moralo temeljiti proučiti določbe ZPPreb v zvezi s prijavo in odjavo začasnega prebivališča, zlasti tujcev, ki nimajo urejenega prebivališča na naslovu oz. tujcev, ki se nastanijo ali začasno prebivajo v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, pri čemer bo moralo posebno pozornost nameniti vprašanju, ali je v konkretnem primeru šlo za prijavo oz. odjavo posameznikov v nastanitvenem, turističnem oz. gostinskem objektu2. 1 Ur. list RS, št. 9/2001, 39/2006, 111/2007, 52/2016 2 Primerjaj sodbo VS RS, opr. št. IV Ips 77/2014