Jedro

O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Upnica (sedaj tožnica) je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je sklep o izvršbi tudi izdalo. Upnica je v predlogu za izvršbo uveljavljala dogovor krajevne pristojnosti mariborskega sodišča na podlagi „Aneksa k dodatku št. 06 z dne 13. 11. 2018“. Dolžnica je vložila obrazložen ugovor in v njem med drugim oporekala, da je bila za primer pravde dogovorjena pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 108607/2018 z dne 20. 2. 2019 razveljavilo sklep o izvršbi in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

2. Toženka je v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi) ponovno ugovarjala krajevni pristojnosti mariborskega sodišča. Trdila je, da s tožnico ni sklenila nobenega dogovora o krajevni pristojnosti.

3. Okrožno sodišče v Mariboru se je s sklepom I Pg 187/2019 z dne 8. 4. 2020 izreklo, da ni krajevno pristojno in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da tožnica (kot prevzemnica terjatve A.., d.o.o. do toženke kot dolžnice) ni trdila, še manj pa dokazala, da je obstajal dogovor o krajevni pristojnosti med odstopnikom terjatve (A., d.o.o.) in toženko. Pristojnost mariborskega sodišča v tej zadevi namreč ne more temeljiti na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti iz Pogodbe o odstopu terjatev v izterjavo, saj je ni sklenila tožena stranka. Okrožno sodišče v Mariboru je pristojnost novomeškega sodišča utemeljilo na podlagi pravila o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP).

4. Okrožno sodišče v Novem mestu je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek24. člena in drugi odstavek 25. člena ZPP). Po oceni tega sodišča je Okrožno sodišče v Mariboru neutemeljeno odreklo svojo pristojnost. 5. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

6. O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.

7. ZPP v 69. členu določa, da se stranki lahko pisno sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. Tožnica je v izvršilnem postopku sicer uveljavljala dogovor o krajevni pristojnosti, vendar pa na pravočasen ugovor toženke v izvršilnem postopku dopolnitvi tožbe ni priložila ustrezne listine, iz katere naj bi tak dogovor izhajal (glej pravilne razloge v sklepu Okrožnega sodišča v MariboruI Pg 187/2019 z dne 8. 4. 2020). Ker tožnica tega ni storila, je Okrožno sodišče v Mariboru pravilno presodilo, da sporazum o krajevni pristojnosti ni podan, zato ob odsotnosti določb o izključni pristojnosti mariborsko sodišče za sojenje v tej zadevi ni krajevno pristojno.

8. Skladno z določbo 48. člena ZPP je za sojenje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, ki mu je je bila zadeva odstopljena.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s15. členom ZIZ sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).