Jedro

Taksna obveznost je nastala ob napovedi pritožbe. S procesnim razpolaganjem tožene stranke (umik napovedi pritožbe) bi se zgolj spremenila višina in zapadlost te obveznosti. Ker tarifni del ZST-1 ne določa posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je potrebno uporabiti splošno določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1, po katerem znaša taksa v takšnem primeru tretjino takse za postopek o vlogi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se nalog za plačilo sodne takse opr. št. VI Pg 332/2011 z dne 30. 6. 2014 razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. VI Pg 332/2011 z dne 30. 6. 2014. Na ta način je obdržalo v veljavi plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 30. 6. 2014, s katerim je bila toženi stranki obračunana sodna taksa za umik pritožbe po tarifni št. 1122 Zakona o sodnih taksah(1) v znesku 397,50 EUR.

2. Tožena stranka je v pritožbi, s katero je izpodbijala sklep prvostopenjskega sodišča z dne 12. 9. 2014, pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru tožene stranke, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov, ki jih povzema tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijem sklepu, je razvidno, da je tožena stranka 14. 2. 2013 vložila napoved pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. 15. 2. 2013 je bil toženi stranki izdan plačilni nalog za takso za pritožbo, tožena stranka pa je 19. 3. 2013 predlagala odlog plačila sodne takse. 21. 8. 2013 je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, 24. 6. 2014 pa je prvostopenjsko sodišče s sklepom ugotovilo, da se šteje napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 14. 12. 2012 za umaknjeno. 30. 6. 2014 je prvostopenjsko sodišče toženi stranki izdalo plačilni nalog, sklicujoč se na tarifno št. 1122 ZST-1. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno pritrdilo stališču tožene stranke, da je obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek nastala z vložitvijo napovedi pritožbe dne 14. 2. 2013, to je pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. ZST-1 je uveljavil načelo enkratnega plačila takse (prvi odstavek 18. člena ZST-1), kar pomeni, da se plača ena taksa za celotni postopek na posamezni stopnji, razen če ta zakon določa drugače. V konkretnem primeru je šlo za gospodarski spor, v katerem je sodišče prve stopnje izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP. Zoper tako sodbo pa mora stranka, ki ni uspela v postopku, pritožbo najprej napovedati, nakar sodišče po plačilu takse za pritožbeni postopek izdela sodbo z obrazložitvijo po 324. členu ZPP, zoper katero se lahko pritoži stranka, ki je napovedala pritožbo. Iz navedenega izhaja, da je nastanek taksne obveznosti za pritožbeni postopek vezan že na vložitev napovedi pritožbe po tretjem odstavku 496. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je tudi v primeru umika napovedi pritožbe, kar pomeni, da se pritožbeni postopek ne bo nadaljeval, potrebno uporabiti določila ZST-1 o znižanju taksne obveznosti za pritožbeni postopek. Pri tem pa se je prvostopenjsko sodišče zmotno sklicevalo na tar. št. 1122, ki določa znižanje taksne obveznosti v primeru umika pritožbe. Ker tarifni del ZST-1 ne določa posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je potrebno uporabiti splošno določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1, po katerem znaša taksa v takšnem primeru tretjino takse za postopek o vlogi. Takšna razlaga je v korist vlagatelja napovedi pritožbe, saj pomeni, da se taksna obveznost za pritožbeni postopek zniža tudi tistemu vlagatelju napovedi pritožbe, ki je taksno obveznost v celoti plačal. Pritožbeno sodišče zato ne sprejema pritožbenih argumentov, da bi bil vlagatelj napovedi pritožbe, ki je kasneje napoved pritožbe umaknil, razbremenjen celotne taksne obveznosti za pritožbeni postopek.

7. Zmotno pa je nadaljnje stališče prvostopenjskega sodišča, da naj bi terjatev za plačilo sodne takse za umik napovedi pritožbe nastala s pravnomočnostjo sklepa št. VI Pg 322/2011 z dne 24. 6. 2014. Zmanjšana taksna obveznost namreč ne predstavlja nove taksne obveznosti, ki naj bi nastala z umikom napovedi pritožbe. Tudi v primeru umika pritožbe je iz samega besedila taksne tarife 1122 razvidno, da gre v tem delu zgolj za zmanjšanje taksne obveznosti po tarifni št. 1121 in ne za kumuliranje nove taksne obveznosti. Predpostavka za obstoj (zmanjšane) taksne obveznosti torej je, da sploh obstaja taksna obveznost za pritožbeni postopek.

8. Po vložitvi napovedi pritožbe je tožena stranka 19. 3. 2013 predlagala odlog plačila takse v skladu z 11. členom ZST-1. Takšna vloga pa ni ustvarjala negotovosti o tem ali je tožena stranka dolžna plačati taksno obveznost (ki ji je bila odmerjena po tar. št. 1121), temveč zgolj o tem, kdaj bo takšna obveznost zapadla.

9. V primeru nastopa okoliščin iz tretjega odstavka 34. člena ZST-1 te ne ustvarjajo pogojev za nastanek nove taksne obveznosti, temveč zgolj utemeljujejo prilagoditev višine novim procesnim pogojem, to je okoliščini, da se pritožbeni postopek zaradi umika napovedi pritožbe ne bo nadaljeval. V kolikor bi bila taksa po tar. št. 1121 že plačana, bi umik napovedi pritožbe ustvaril upravičenje do povrnitve previsoko plačane takse (prvi odstavek 37. člena ZST-1). V kolikor pa taksa še ni bila plačana (ker je bilo ugodeno predlogu za odlog plačila ali o tem predlogu še ni bilo odločeno), pa se bo že odmerjena taksna obveznost po tar. št. 1121 zgolj ustrezno znižala.

10. V konkretnem primeru je tožena stranka z vlogo z dne 20. 6. 2014 izrecno navedla, da ne vztraja pri napovedi pritožbe, kar je mogoče razumeti kot njen izrecen umik napovedi pritožbe, ki učinkuje neposredno.

11. Ker je bil pritožbeni postopek pričet na podlagi napovedi pritožbe tožene stranke še pred začetkom stečajnega postopka, je pravilno stališče pritožnice, da je s tem procesnim aktom nastala taksna obveznost tožene stranke. S procesnim razpolaganjem tožene stranke (umik napovedi pritožbe) bi se zgolj spremenila višina in zapadlost te obveznosti. Ker pa je med tem v posledici neprijave te terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko sama terjatev prenehala, uveljavljanje te procesne dispozicije s strani tožene stranke ne ustvarja nove obveznosti tožene stranke.

12. V posledici navedenih materialnopravnih razlogov se izkaže pritožba tožene stranke za utemeljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke ugodilo in razveljavilo plačilni nalog z dne 30. 6. 2014 (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 37/2008, 97/2010, 29/2013 - Skl. US, 21/2013 - ZP-1H, 63/2013, 89/2013 - Odl. US, 111/2013 - ZP-1I, 40/2014 - Skl. US, 58/2014 - Odl. US, 72/2014 - Skl. US – v nadaljevanju ZST-1