Jedro

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati, ne pa delavci, ki imajo enako stopnjo strokovne izobrazbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo ugodilo zahtevku tožnika in razveljavilo sklep v.d. direktorja tožene stranke z dne 28.12.1995 o prenehanju delovnega razmerja tožniku in sklep komisije za reševanje ugovorov z dne 15.2.1996, o zavrnitvi tožnikovega ugovora. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni vključila v ustrezne kategorije presežnih delavcev vseh delavcev, ki jih je mogoče medsebojno primerjati glede na delovno mesto, na katerih delajo. Prav tako tožena stranka ni upoštevala 3. odstavka 15. člena panožne kolektivne pogodbe, po katerem ostanejo zaposleni tisti delavci, ki so bolje strokovno usposobljeni. Tako v kategorijo izmenovodij ni vključila pomočnika proizvodnje, pri tožniku pa ni upoštevala njegove usposobljenosti za rokovanje s parnim kotlom. Pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev ni upoštevala določenih rokov in ni pravočasno seznanila sveta delavcev. S tem je kršila tudi 91. in 95. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Svet delavcev je namreč zavrnil predlagane spremembe v organizaciji proizvodnje.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi napačne pravne presojo prišlo do zmotnega zaključka, da sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku nista zakonita. Program o razreševanju presežnih delavcev je bil sprejet skladno z določili 35. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj je sindikatu delavcev bila dana možnost sodelovanja, delno so bila njegova mnenja tudi upoštevana. Sindikat in svet delavcev nista sprožila postopka za mirno razrešitev spora, zato je potrebno šteti, da je bil program zakonito sprejet. Posledično pa tudi ni bil kršen 91. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri opravljanju (Uradni list RS, št. 42/93). Drugostopno sodišče tudi ugotavlja, da delovno mesto izmenovodje ni primerljivo z delovnim mestom vodje proizvodnje. Za prvo delovno mesto je predpisana srednja, za drugo pa višja strokovna izobrazba. Med petimi primerljivimi izmenovodji je bil tožnik zakonito spoznan za trajno presežnega po izločitvenem kriteriju delovnih izkušenj, ker delovna uspešnost kot temeljni kriterij ni bila uporabljena.

Tožnik je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da storjenih kršitev 91. in 95. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ni mogoče šteti kot zgolj pomanjkljivost. Predpisani roki niso bili upoštevani, svet delavcev ni bil seznanjen s pripravami ukrepov in programov, pa tudi sindikat od začetka ni bil vabljen k sodelovanju. Že štirinajsti dan po seznanitvi obeh s pripravami, je upravni odbor sprejel program skupaj s seznamom delavcev, katerim preneha delovno razmerje.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila.

V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da so predstavniki delavcev gradivo prejemali in v celotnem postopku sodelovali in da zato v celoti oporeka revizijskim navedbam tožnika.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, iz kakšnih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (386. člen ZPP).

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v reviziji ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče lahko preizkusilo le, če je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP), vendar take kršitve ni ugotovilo.

Po določbi 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) morajo pri pripravi in sprejemu programa razreševanje presežkov delavcev sodelovati svet delavcev ali delavski zaupnik in predstavniki sindikati. To sodelovanje se zagotovi tako, da se predstavniku delavcev dostavi ustrezno pripravljeno gradivo oziroma predlog, h kateremu imajo ti pravico dati mnenje in predloge. Iz listin v spisu izhaja, da je v.d. direktor tožene stranke 27.10.1995 sprejel sklep, da se izvede racionalizacija kadrov. V sklepu so navedeni presežki delavcev po delovnih mestih. Ta sklep je bil dostavljen tudi predsedniku sveta delavcev in predstavniku sindikata, ter nabit na oglasno desko. Z dnem 23.11.1995 je bila sklicana seja upravnega odbora, na dnevnem redu katere je bila tudi razprava in sklepanje o pristopu k sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov. Vabljeni so bili tudi člani sveta delavcev in predsednik sindikata. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je s takim postopanjem bila pravočasno dana možnost svetu delavcev in sindikatu za sodelovanje pri pripravi in sprejemu programa razreševanja presežkov delavcev. V izpodbijani sodbi pa se tudi ugotavlja, da v zvezi s sprejemanjem programa ni bil sprožen postopek pred arbitražno komisijo, zato se šteje, da je program sprejet. To sicer ne pomeni, da je bil program zakonito sprejet, kot ugotavlja drugostopno sodišče, vendar pa tako stališče ni vplivalo na pravilnost odločitve. Revizijsko sodišče se strinja z ugotovitvami pritožbenega sodišča v zvezi z določitvijo tožnika kot trajno presežnega delavca. V isto kategorijo se uvrstijo delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati (1. odstavek 13. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo). Medsebojno pa je možno prerazporejati delavce, ki delajo na delovnih mestih, pri katerih se za opravljanje dela zahteva ista stopnja in vrsta strokovne izobrazbe. Upošteva se zahtevana izobrazba, ne pa izobrazba, ki jo posamezen delavec ima. Pravilna je tudi ugotovitev pritožbenega sodišča, da je v obravnavanem primeru, ko so vsi primerljivi delavci imeli zahtevano izobrazbo za delovno mesto izmenovodje, treba upoštevati naslednji kriterij, to je delovne izkušnje. Tožnikova usposobljenost za opravljanje del strojnika kotla ne pomeni višje izobrazbe oziroma usposobljenosti za vodjo izmene v primerjavi z ostalimi vodji izmene. Ugotovljeno je, da je tožnik imel najmanj delovnih izkušenj med primerljivimi delavci, zato je bil zakonito opredeljen kot trajno presežni delavec.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).