Jedro

Tožnica ni dokazala, da ima interdisciplinarna znanja, kot jih opredeljuje 11. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur.l. RS št. 41/94-66/96. Zato ni izpolnjevala pogojev za izredno napredovanje.

Ker je ravnateljica tožene stranke ocenila, da tožnica pogojev za izredno napredovanje sploh ni izpolnjevala, sodišče prve stopnje pa je tako oceno preverilo in potrdilo določbe pravilnika, ki je omejil število delavcev, ki od izpolnjenih pogojih za izredno napredovanje dejansko lahko napredujejo in katero je ustavno sodišče odpravilo, ravnateljica tožene stranke pri odločitvi tudi ni bila dolžna upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnica sama trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za izredno napredovanje, razveljavitev odločb o določitvi količnika za določitev plače in posledično za plačilo razlike v plači. Ugotovilo je, da tožnica pogojev za izredno napredovanje ni izpolnjevala in je bila ob izpolnjenih pogojih za redno napredovanje zakonito razporejena v plačilni razred z količnikom 3.78. Zoper sodbo se pritožuje tožnica.

V pritožbi navaja, da se ne strinja z izrekom sodbe in z razlogi odločitve. Zato predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na vse dosedanje navedbe in dokaze in na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. 147, Ur. l. RS, št. 19/2001. Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva in izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni kršilo določb postopka, na katere skladno z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

V zvezi s sklicevanjem tožnice na odločbo Ustavnega sodišča št.147 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba s to odločbo skladna. V tej odločbi je ustavno sodišče ugotovilo, da dejstvo, da skladno z 3. točko 26. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu (Ul. RS št. 41/94-66/96, v nadaljevanju: pravilnik) ravnatelju ni potrebno posebej pisno utemeljevati pisne ocene, ne prikrajša delavca za njegove pravice, saj gre za pozitivne, za delavca ugodne rešitve. Sodišče prve stopnje je preverilo utemeljenost ocene ravnateljice, da tožnica ne poseduje interdisciplinarnih znanj in zaključilo, da je taka ocena pravilna. Ugotovilo je, da tožnica dejansko ni dokazala, da ima interdisciplinarna znanja, kot jih opredeljuje 11. člen pravilnika. Zato jo ravnateljica tožene stranke utemeljeno v tem delu ni uspešno ocenila. Posledično je pravilno zaključilo, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za izredno napredovanje, zaradi česar je njen zahtevek v tej smeri zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki sodišča prve stopnje strinja in dodaja, da se citirana ustavna odločba tudi v delu, v katerem je odpravljena kvota delavcev, ki lahko redno ali izredno napredujejo, na tožnico ne nanaša. Ker je ravnateljica tožene stranke ocenila, da tožnica pogojev za izredno napredovanje sploh ni izpolnjevala, sodišče prve stopnje pa je tako oceno preverilo in potrdilo, tako določbe pravilnika, ki je omejila število delavcev, ki od izpolnjenih pogojih za izredno napredovanje dejansko lahko napredujejo in katero je ustavno sodišče odpravilo, ravnateljica tožene stranke pri odločitvi tudi ni bila dolžna upoštevati. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker tožnica s svojo pritožbo ni uspela, skladno s 165. členom ZPP sama trpi stroške pritožbenega postopka.