Jedro

Tar. št. 18/2 OT je posebej predvidela nagrado za postopke razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov. Po presoji sodišča ni bil namen zakonodajalca, da bi tovrstne postopke opredelil kot "druge nepravdne postopke", zato tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da tožnici odmeri nagrado po tar. št. 23 OT.

V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je nasprotni predlagatelj vložil pritožbo zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, na katerega je tožnica v imenu upravičenke podala odgovor. Po mnenju sodišča dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje zajema tudi vlaganje pravnih sredstev in odgovorov nanj zoper procesne odločbe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 894/2020 z dne 9. 5. 2022 se v III. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnici za zastopanje prosilke A. A. kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 535/2020 priznala odvetniške stroške v skupnem znesku 483,36 EUR (I. točka izreka sklepa) in ugotovila, da je bil navedeni znesek dne 15. 6. 2021 že izplačan odvetniku B. B., pri katerem je tožnica zaposlena (II. točka izreka sklepa), v presežku pa je njen zahtevek za plačilo nagrade zavrnila (III. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka tožnici priznala nagrado za sestavo vlog, za zastopanje v postopku mediacije z dne 11. 11. 2020 in za zastopanje na naroku dne 14. 10. 2020 po tar. št. 23/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) oziroma po tar. št. 27/2 OT smiselno v zvezi s tar. št. 23 OT. Ob tem je pojasnila, da čeprav tar. št. 18/2 OT izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca, pa se ta ureditev izrecno nanaša na pravdni postopek v teh zadevah. Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) pa sta prinesla novo ureditev, zato je odločilno dejstvo, da so ti postopki tako po svoji vsebini kot tudi po svoji naravi nepravdni postopki.

3. Tožena stranka tožnici ni priznala priglašene nagrade za pregled zadeve in pravno svetovanje po tar. št. 39 OT, ker po njenem mnenju ne gre za samostojno odvetniško storitev v smislu tar. št. 39 OT, ampak je ta storitev zajeta v nagradi za zastopanje oziroma sestavo in vložitev predloga, za kar je bila tožnici priznana nagrada. V zvezi s tem se sklicuje na obsežno sodno prakso različnih višjih sodišč.

4. Tožena stranka je tožnici v zvezi z vlogo z dne 30. 10. 2020 - predlogom za taksno oprostitev in za vlogo za umik predloga z dne 5. 1. 2020 priznala vsakič po 50 točk po tar. št. 19/4 OT v zvezi s šestim odstavkom 4. člena OT. Pri tem je pojasnila, da pri umiku predloga po vsebini ne gre za obrazloženo vlogo, niti ni potrebna posebna obrazložitev umika predloga.

5. Tožena stranka tožnici prav tako ni priznala nagrade za odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 17. 11. 2020, ker je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč samo v obliki svetovanja, sestave vseh potrebnih vlog in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeni postopek namreč predstavlja postopek pred sodiščem druge stopnje, kar pa presega obseg dodeljene pravne pomoči po odločbi Bpp 894/2020 z dne 21. 8. 2020. 6. Tožnica je vložila tožbo zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka in nepopolne ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je postopek, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II N 535/2020, po svoji vsebini predstavljal postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. V okviru tega postopka je tekel tudi postopek odločanja o začasnih odredbah v skladu s sedmim poglavjem tretjega dela DZ.

7. Glede priznanja nagrade po tar. št. 23 OT namesto po 9. alineji tar. št. 18/2 OT, kot je priglasila v stroškovniku, tožnica izpostavlja, da se od uveljavitve ZNP-1 naprej zakonski spori in spori iz razmerij med starši in otroki resda obravnavajo v nepravdnem postopku in ne več v pravdnem postopku, vendar pa OT v tem delu kljub pobudi odvetnikov zaenkrat še ni bila spremenjena. Meni, da je tožena stranka zato dolžna upoštevati veljavne določbe OT, saj ne gre za pravno praznino, na podlagi katere bi lahko v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT smiselno uporabila določbo tar. št. 23/1 OT. Ob tem še pripominja, da so se pred uveljavitvijo ZNP-1 nagrade odvetnikom za zastopanje v sporih o stikih z otroki (ki so se že pred spremembo DZ obravnavali po pravilih nepravdnega postopka) priznavale po 8. alineji tar. št. 18/2 OT, ki je umeščena v pravdni postopek, čeprav bi bilo za odvetnike takrat ugodneje, da bi jih tožena stranka priznavala po tar. št. 23/1 OT.

8. Tožnica nadalje navaja, da je tožena stranka napačno tolmačila določbo tar. št. 39/2 OT, s tem ko ji je priznala le 50 točk, preostalih priglašenih 100 točk pa je zavrnila iz razloga, da je ta postavka že všteta v nagrado za sestavo in vložitev predloga za razvezo zakonske zveze, za kar pa v OT ni podlage. Poudarja, da je v predmetni zadevi morala pregledati obsežno dokumentacijo in da si je ogledala tudi hišo predlagateljice, kar vse ji je vzelo veliko časa. V dokaz spremembe sodne prakse, ki priznava pregled spisa kot samostojno storitev, prilaga kopiji sklepov Višjega sodišča v Mariboru I Cp 279/2020 in I Cp 280/2020, obeh z dne 14. 5. 2020. 9. Tožnica v nadaljevanju poudarja, da je postopek obravnavanja začasnih odredb jasno opredeljen kot postopek, ki se vodi znotraj postopka na prvi stopnji. Podobna je tudi situacija v pripornih zadevah in v postopkih začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi v kazenskih postopkih, pri čemer se v vseh teh primerih šteje, da je bila obdolžencu pravica do brezplačne pravne pomoči priznana za celoten glavni postopek na prvi stopnji. V zvezi s tem še pojasnjuje, da je po prejemu predloga za izdajo začasne odredbe, ki jo je dne 11. 9. 2020 vložil nasprotni udeleženec, in tudi po tem, ko je sama zaznala potrebo po vložitvi začasne odredbe po 163. členu DZ, telefonsko kontaktirala vodjo službe za brezplačno pravno pomoč (v zvezi s tem predlaga zaslišanje C. C. kot priče), in jo vprašala, ali je za takšen postopek treba vložiti novo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Slednja ji je povedala, da to ni potrebno in da ji bodo na podlagi odločbe Bpp 894/2020 z dne 21. 8. 2020 priznani tudi stroški zastopanja v postopku odločanja o začasnih odredbah.

10. Tožnica se prav tako ne strinja s stališčem tožene stranke, da obrazložitev umika predloga ni bila potrebna. Od razloga umika tožbe je namreč odvisno, katera stranka bo nosila stroške postopka (158. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). V konkretnem primeru pa je bila obrazložitev pomembna zaradi varstva koristi in pravic predlagateljice. V kolikor bo namreč predlagateljica ponovno vložila predlog za razvezo zakonske zveze, bo organ za brezplačno pravno pomoč presojal, ali je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilke za brezplačno pravno pomoč. Ob tem opozarja še na očitno protislovnost pri odločanju tožene stranke, saj ji je priznala nagrado za umik predloga po 4. točki tar. št. 19 OT, ki ureja vloge v pravdnem postopku.

11. V zvezi s stališčem tožene stranke, da ni bila potrebna niti obrazložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ob upoštevanju, da je bila upravičenki že odobrena brezplačna pravna pomoč, pa tožnica še opozarja, da je bila obrazložitev potrebna že iz razloga, ker je tožena stranka predlagateljici, kljub temu da je bila seznanjena z odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, dne 6. 10. 2020 izdala plačilni nalog, zoper katerega je bila tožnica kot pooblaščenka primorana vložiti ugovor.

12. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sámo odloči tako, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da prizna vse priglašene stroške in ji povrne še neizplačano nagrado in izdatke v skupnem znesku 290,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska, ki tečejo od 15. 6. 2021 dalje do plačila. Podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Obenem predlaga tudi povrnitev stroškov postopka in povrnitev sodne takse.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da zatrjevane kršitve niso podane, smiselno vztraja pri navedbah izpodbijanega sklepa in se zavzema za zavrnitev tožbenega zahtevka.

14. Tožnica v prvi pripravljalni vlogi še dodatno navaja, da se kljub spremembi DZ in ZNP-1 oziroma spremembi procesnega postopka materialne pravice posameznikov niso spremenile. Poudarja, da so cene odvetniških storitev za točno določen vsebinski spor vnaprej določene, kar je varovalo tako za odvetnike kot njihove stranke, ki so na ta način vnaprej seznanjeni s svojo (pričakovano) pravico oziroma obveznostjo.

15. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 19. člena ZUS-1 s prejetimi vlogami v tem upravnem sporu seznanilo upravičenko do brezplačne pravne pomoči, A. A., ki pa svojega odgovora ni podala, niti ni kakorkoli drugače uveljavljala svoje udeležbe v tem sodnem postopku.

16. Tožba je utemeljena.

17. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

18. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo št. Bpp 894/2020 z dne 21. 8. 2020 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A. A. v obsegu vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mld. Č. Č. in D. D. ter določitve preživnine in stikov za mld. Č. Č. in D. D. ter v pridruženem postopku mediacije. Prav tako ni sporno, da je tožnica opravila odvetniške storitve in pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve.

19. Med strankama je sporno priznanje nagrade po tar. št. 23 OT oziroma po 27/2 OT smiselno v zvezi s tar. št. 23 OT namesto po priglašeni tar. št. 18/2 OT, nagrade za pregled zadeve po tar. št. 39 OT, nagrade za odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 17. 11. 2020 in vprašanje, ali sta bila v obravnavani zadevi potrebna obrazložitev umika tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse.

20. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer sledila napotilu iz sodbe naslovnega sodišča II U 56/2021 z dne 9. 2. 2022 in je v ponovljenem postopku obrazložila svojo odločitev, zakaj je tožnici za zastopanje upravičenke v postopku zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov priznala nagrado po tar. št. 23 OT in ne po tar. št. 18/2 OT, vendar pa ocenjuje, da je njeno stališče materialnopravno zmotno. V času dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičenki je resda že veljal novi ZNP-1, ki je določil, da so postopki zaradi razveze zakonske zveze, za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Ne glede na to pa je bila za navedene postopke v OT izrecno predvidena tar. št. 18/2, ki je posebej predvidela nagrado za postopke razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov. Po presoji sodišča namreč ni bil namen zakonodajalca, da bi tovrstne postopke opredelil kot "druge nepravdne postopke", pri čemer je pritrditi stališču tožnice, da se zgolj zaradi spremembe postopka iz pravdnih v nepravdne sama narava teh zadev ni bistveno spremenila, prav tako se niso spremenile materialne pravice posameznikov. Tudi po sprejetem stališču sodne prakse1 zato tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da tožnici odmeri nagrado po tar. št. 23 OT.

21. Po presoji sodišča so utemeljene tudi tožbene navedbe glede priznanja nagrade za odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 17. 11. 2020 po 6. točki tar. št. 27 OT v zvezi z 2. točko tar. št. 27 OT. V obravnavani zadevi je bila namreč upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je nasprotni predlagatelj vložil pritožbo zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, na katerega je tožnica v imenu upravičenke podala odgovor. Po mnenju sodišča dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje zajema tudi vlaganje pravnih sredstev in odgovorov nanj zoper procesne odločbe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. Le na ta način lahko zagovornik vseobsežno in učinkovito zastopa interese upravičenca. Smiselno enako razlago, ki se sicer po vsebini nanaša na (sistemsko primerljivo) priznanje nagrade v primeru vlaganja pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, je Upravno sodišče RS zavzelo v sodbah I U 814/2020-11 z dne 27. 9. 2022 in I U 768/2020-15 z dne 17. 5. 2022. 22. V zvezi z vprašanjem obrazložitve umika predloga za razvezo zakonske zveze, zaupanja mladoletnih otrok varstvo in vzgojo ter določitev preživnine in stikov za mladoletne otroke in nepreskrbljenega zakonca in s tem povezanega priznanja nagrade v višini 130 točk po 3. točki tar. št. 19 OT v zvezi s šestim odstavkom 4. člena OT sodišče sprejema razlago tožnice, da je bila obrazložitev predloga v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi in pravic predlagateljice. Kot je pojasnila tožnica, bo namreč organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če bi predlagateljica ponovno vložila predlog za razvezo zakonske zveze, presojal, ali je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilke. V primeru, ko so razlogi za umik pravnega sredstva pojasnjeni, pa sodišče meni, da gre za obrazloženo vlogo, ne glede na obsežnost le-te, in je posledično tožnica upravičena do priznanja nagrade v višini 130 točk po 3. točki tar. št. 19 OT v zvezi s šestim odstavkom 4. člena OT.

23. Tožena stranka je nadalje tožnici namesto priglašenih 130 točk za vlogo z dne 30. 10. 2020 - predlog za taksno oprostitev priznala 50 točk po tar. št. 19/4 OT v zvezi s šestim odstavkom tar. št. 4 OT, ne da bi pri tem pojasnila oziroma utemeljila svojo odločitev, zato sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ne more preizkusiti. Ne glede na to pa sodišče pripominja, da je bila obrazložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse v konkretnem primeru očitno potrebna, saj je sodišče v nepravdnem postopku kljub dejstvu, da je bilo oziroma bi moralo biti seznanjeno z odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, dne 6. 10. 2020 upravičenki izdalo plačilni nalog opr. št. N 535/2020, zato je bilo od tožnice utemeljeno pričakovati, da je odreagirala, kar bi lahko storila bodisi z ugovorom bodisi s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.

24. Sodišče pa pritrjuje stališču tožene stranke, da sta v obravnavani zadevi pregled zadeve in pravno svetovanje že zajeta v nagradi za zastopanje oziroma sestavo in vložitev predloga, zato tožnica ni upravičena do posebne nagrade po tar. št. 39 OT, ki predvideva nagrado za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin (le) v primeru, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Glede razlage te tarifne številke obstoji obsežna sodna praksa2, na katero se je že v izpodbijanem sklepu sklicevala tožena stranka, skupno stališče katere je, da je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa vsebovana v nagradi za sestavo tožbe oziroma odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge oziroma predloga v nepravdnih zadevah. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev.3 Tožena stranka pa je tožnici tudi dodatno priznala 50 točk za ogled bivalnih prostorov po tar. št. 46/1 OT v zvezi s šestim odstavkom tar. št. 4 OT.

25. Kar se tiče sklicevanja tožnice na drugačno sodno prakso (sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cp 279/2020 z dne 14. 5. 2020 in I Cp 280/2020 z dne 14. 5. 2020) sodišče še pripominja, da v navedenih primerih ni šlo za identično dejansko stanje4 kot v obravnavanem primeru, enako pa velja tudi za sodbe Upravnega sodišča RS I U 1555/2017 z dne 3. 7. 2018 (kjer je šlo za kazenski postopek) in I U 2237/2018 z dne 8. 9. 2020 (v tej zadevi je tožena stranka zavrnila priznanje nagrade za posvet s stranko z obrazložitvijo, da naj bi bila ta nagrada zajeta v ostalih priznanih nagradah za zastopanje upravičenca v pravdnem postopku) ter I U 618/2018 z dne 18. 2. 2020 (kjer je prav tako šlo za kazenski postopek). Glede sklicevanja tožnice na obvezno razlago tar. št. 39 OT pa sodišče še pojasnjuje, da obvezne razlage OT, ki jo sprejme Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče in drugi organi niso dolžni upoštevati.5

26. Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabila materialno pravo, poleg tega pa ima izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na delno zavrnitev nagrade glede predloga za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 10. 2020 (priznanih 50 točk namesto priglašenih 130 točk), take bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. V predmetnem postopku je torej prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep v III. točki izreka odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo v tem obsegu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo tožena stranka presodila tudi upravičenost tožnice do zakonskih zamudnih obresti. Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

27. Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožnice, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da ji v celoti prizna 290,70 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.6 Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi niso izkazani.

28. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in vsebine listin upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa tudi ni sodelovala stranka z interesom.

29. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo zastopa odvetnica kot pooblaščenka, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22% DDV 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

30. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Prim. sodbi Upravnega sodišča RS I U 976/2020-9 z dne 17. 8. 2022 in I U 1158/2020-11 z dne 30. 8. 2022. 2 Tako sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 335/2017 z dne 26. 10. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 220/2019 z dne 25. 3. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 669/2019 z dne 28. 8. 2019, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 606/2018 z dne 5. 12. 2018, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 101/2019 z dne 26. 2. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 437/2021 z dne 19. 10. 2021 idr. 3 Prim. sodbe Upravnega sodišča RS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022, II U 355/2020 z dne 10. 7. 2023 in II U 29/2022-14 z dne 15. 1. 2024. 4 V sklepih Višjega sodišča v Mariboru I Cp 279/2020 z dne 14. 5. 2020 in I Cp 280/2020 z dne 14. 5. 2020 je šlo za odmero nagrade v primeru zastopanja na naroku v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju. 5 Tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 345/2005 z dne 13. 6. 2006 in I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005 ter sodbe Upravnega sodišča RS II U 373/2020 z dne 6. 4. 2023 in I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022 in II U 355/2020 z dne 10. 7. 2023. 6 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.