Jedro

Ravnanje v neskladju z odločbo inšpektorja predstavlja prekršek, čeprav je kasneje v postopku s pravnimi sredstvi ugotovljeno, da je odločba nezakonita.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Inšpektorat RS za delo, Območna enota Kranj, je storilkama pravni osebi O. d. o. o. in njeni odgovorni osebi M. L. izdal odločbo o prekršku z dne 18. 9. 2006. Pravni osebi je zaradi prekrška po 2. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o inšpekciji dela (ZID) izrekel globo v znesku 4.172,93 EUR, odgovorni osebi pa v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZID globo v znesku 333,84 EUR. Storilki sta zoper odločbo vložili zahtevi za sodno varstvo, ki jima je Okrajno sodišče v Kranju delno ugodilo tako, da je opis dejanskega stanja konkretiziralo, v ostalem pa zahtevi zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti, ker naj bi bila kršena določba 2. točke prvega odstavka 24. člena v zvezi s 15. členom ZID na način iz prve alineje 62. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno odločbo spremeni tako, da postopek zoper pravno in odgovorno osebo ustavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilkama ter njunima zagovornikoma, ki so se o njej izjavili v vlogi z dne 7. 2. 2011. B.

4. Prekrškovni organ je z izpodbijano odločbo storilki spoznal za odgovorni prekrška po 2. točki prvega odstavka in po drugem odstavku 24. člena ZID, ker pravna oseba ni ravnala v skladu z odločbo Inšpektorata RS za delo, Območna enota Kranj z dne 9. 5. 2006 in z dnem vročitve te odločbe, to je 11. 5. 2006, ni prenehala opravljati dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, kot je to odrejala navedena odločba, ampak je dejavnost nadaljevala. S tem je kršila 15. člen ZID in storila prekršek po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZID. Odgovorna oseba M. L. je kot direktor pravne osebe opustil dolžno nadzorstvo, ki bi ga moral zagotoviti pri izvrševanju odločbe Inšpektorata RS za delo.

5. Vrhovni državni tožilec navaja, da je bila odločba, s katero je Inšpektorat RS za delo pravni osebi prepovedal opravljanje dejavnosti, nezakonita, zato dejanje, ki se očita storilkama, naj ne bi bil prekršek. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč v gospodarskem sporu med tožečo stranko O. d. o. o. in toženo stranko Republiko Slovenijo s sodbo IV PG 446/2007 z dne 2. 12. 2009 ugotovilo, da je med tožečo in toženo stranko v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 obstajalo koncesijsko razmerje, ki je pravni osebi dovoljevalo opravljati dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom.

6. Prekršek po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZID stori, kdor ne ravna v skladu z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 15. člena ZID. Slednji določa, da ima inšpektor po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. V obravnavanem primeru je inšpektor ugotovil, da med Republiko Slovenijo in obdolženo pravno osebo ne obstaja koncesijska pogodba za opravljanje dejavnosti posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Zato je na podlagi 15. člena ZID izdal odločbo, s katero je pravni osebi prepovedal opravljanje dejavnosti. Ker pravna oseba ni ravnala v skladu z odločbo, temveč je z dejavnostjo nadaljevala, je storila prekršek po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZID, saj ni spoštovala odločbe inšpektorja.

7. Morebitna nezakonitost odločbe se ugotavlja v postopkih s pravnimi sredstvi, natančneje s pritožbo, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za delo (drugi odstavek 23. člena ZID). Vložena pritožba po določbi četrtega odstavka 15. člena ZID ne zadrži izvršitve odločbe, kar pomeni, da je zakonodajalec presodil, da je zaradi zagotavljanja izvajanja zakonov nujno, da se odločbe inšpektorjev izvršijo, ne glede na to, da so lahko te odločbe tudi nezakonite in ne glede na to, da lahko zaradi nezakonitosti odločbe strankam v postopku neupravičeno nastane škoda. Tudi z vidika načel pravne države ne gre podpreti stališča, da lahko stranka sama odloča o tem, ali je odločba inšpektorja zakonita ali ne, torej takšna, ki je ni treba spoštovati. Stališče, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vrhovni državni tožilec, bi namreč pomenilo, da lahko oseba, zoper katero izda inšpektor odločbo iz prvega odstavka 15. člena ZID, sama odloča ali jo bo upoštevala ali ne. Takšno stališče pa ni sprejemljivo, saj je zaradi zagotavljanja izvajanja zakonov nujno, da se odločbe inšpektorjev spoštujejo, takšne kot so. Morebitna škoda, ki nastane zaradi nezakonitega delovanja državnega organa, se lahko uveljavlja v ustreznih pravnih postopkih.

8. Ker ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).