Objavljanje fotografij mladoletnega otroka na družbenih omrežjih

Datum

12.08.2026

Številka

07121-1/2026/790

Kategorije

Fotografije kot OP, Mediji, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravne podlage, Privolitev, Svetovni splet

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 6. 2026 prejeli vaše elektronsko sporočilo z zaprosilom za informativno mnenje in usmeritev glede varstva osebnih podatkov oziroma zasebnosti mladoletnega otroka na spletu. Oče otroka namreč na svojih javnih družbenih omrežjih, ki jih uporablja v poslovne namene (promocija dejavnosti osebnega trenerstva na javni Facebook strani in javnem Instagram profilu), že od leta 2018 objavlja fotografije vajinega skupnega mladoletnega otroka. Kot mati in zakonita zastopnica ste očetu otroka že leta 2018 ustno izrazili svoje jasno nasprotovanje in zahtevali, da otroka ne izpostavlja javno. Kljub vašemu nestrinjanju oče fotografij ne želi umakniti, del teh fotografij pa je bil v preteklosti objavljen tudi na profilu žene otrokovega očeta. Po vaši prijavi kršitve zasebnosti sta podjetji Instagram in Facebook nekatere fotografije z njenega profila in profila otrokovega očeta že uradno prepoznali kot sporne in jih izbrisali, vendar pa je na poslovnem profilu otrokovega očeta še vedno ostal obsežen zgodovinski arhiv z več kot 200 fotografijami otroka, med katerimi so tudi fotografije v kopalkah. Avtomatski varnostni sistem podjetja Meta vam zaradi količine podatkov zdaj blokira oddajo nadaljnjih spletnih obrazcev za zaščito zasebnosti mladoletnikov. Zanima vas, ali lahko oče brez soglasja matere objavlja fotografije mladoletnega otroka na javnem poslovnem profilu, ki služi promociji njegove dejavnosti, in kakšne zakonske možnosti imate za dosego umika teh fotografij.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

V povezavi s pričujočim mnenjem pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Fotografije predstavljajo osebne podatke, kadar omogočajo, da se posameznika določi oziroma prepozna. Vsaka obdelava osebnih podatkov (npr. objava fotografij) zahteva zakonito in ustrezno pravno podlago. Pri fotografijah je to najpogosteje privolitev, ki mora biti prostovoljna, konkretna, informirana in nedvoumna. V primeru otrok, ki še niso dopolnili 15 let, lahko veljavno privolitev za objavo fotografij v njihovem imenu podajo starši ali zakoniti zastopniki. Če pa gre za objave, ki pomembno vplivajo na otrokovo življenje, je za veljavno privolitev tudi po 15. letu starosti potrebno njihovo dovoljenje.

Javna priobčitev zasebnih fotografij mlajšega mladoletnika s strani enega od staršev lahko primarno pomeni poseg v širši krog pravice do zasebnosti, ki pa ga je treba razrešiti v civilnopravnem razmerju med staršema izven ali preko sodišča. V posebnih primerih je možno celo, da gre za kaznivo dejanje.

Pri vsaki javni priobčitvi fotografij ali videoposnetkov otrok s strani staršev je vsekakor potreben temeljit razmislek o neugodnih posledicah, ki jih imajo take objave lahko za otroke.

Obrazložitev

IP je podobno tematiko obdelal že v mnenju št. 07121-1/2025/687 in mnenju št. 07121-1/2026/565, ki ju povzemamo v nadaljevanju, s pomočjo iskalnika na spletni strani IP pa lahko najdete še druga mnenja, ki naslavljajo podobna vprašanja (npr. mnenja št. 07121-1/2026/364, 07121-1/2025/1405).

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS). V primeru javne objave fotografij otroka z osebnimi podatki pa lahko pride tudi do posega v širšo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč ter je varovana z instituti civilnega in kazenskega prava.

V danem primeru gre primarno za vprašanje posega v širši krog pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic (otroka), za katerega je predvideno sodno varstvo. Če eden od staršev proti volji drugega z javno priobčitvijo fotografij resno poseže v zasebnost ali kakšno drugo osebnostno pravico otroka (npr. v čast in dobro ime) zaradi neprimerne vsebine, zaradi neprimernega načina priobčitve ali zaradi drugih okoliščin, bi lahko drugi od staršev zoper prvega uveljavljal pravice v civilnopravnem razmerju (npr. zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika), lahko tudi preko sodišča. V posebno hudih primerih bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje (npr. za katero od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ali zoper zakonsko zvezo, družino in otroke), katerih obravnava je v pristojnosti Policije oziroma tožilstva. Za obe ti področji IP torej ni pristojen.

Ne glede na navedeno pa javna objava fotografij, na katerih je določljiv posameznik, predstavlja obdelavo varovanih osebnih podatkov po ZVOP-2 in Splošni uredbi. Za obdelavo osebnih podatkov (pridobivanje, hrambo, objavo ali drugačno uporabo) mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe, te pravne podlage pa so med drugim privolitev, pogodba, zakonska obveznost, zakoniti interesi. Pri obdelavi osebnih podatkov v obliki fotografij je pogosto najprimernejša pravna podlaga privolitev posameznika iz točke (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Privolitev mora biti prostovoljna, konkretna, informirana in nedvoumna.

V skladu s 146. členom Družinskega zakonika lahko otrok, ki dopolni 15 let, sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, pa je potrebno dovoljenje staršev. Dokler otrok nima polne poslovne sposobnosti, ga v pravnem prometu torej zastopajo njegovi zakoniti zastopniki (starši, skrbniki ali oseba, ki ji je podeljena starševska skrb). V primeru otrok, ki še niso dopolnili 15 let, lahko veljavno privolitev za objavo fotografij v njihovem imenu torej podajo njegovi zakoniti zastopniki (starši ali skrbniki). Če pa gre za takšne objave, ki pomembno vplivajo na otrokovo življenje, je za veljavno privolitev tudi po 15. letu starosti potrebno dovoljenje zakonitih zastopnikov.

Objavi fotografij otrok na spletnih straneh ali družbenih omrežjih je vsekakor potrebno nameniti posebno skrbnost, saj so takšne objave javno dostopne, trajne in lahko pustijo dolgoročne posledice na življenju otroka. Zato IP svetuje, naj se fotografije otrok objavljajo le izjemoma in kadar je to res nujno, pri tem pa naj se vedno upošteva največja korist za otroka; tudi če je objava formalno dovoljena, naj se ta ne izvede, če bi lahko škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu razvoju otroka. V dvomu naj bo odločitev starša (upravljavca) o objavi vedno v korist otroka, pri tem pa naj bosta glavni vodili varnost in dobrobit otroka.

Starši naj torej vedno premislijo, ali je določena fotografija otroka primerna za širšo javnost, zlasti, kakšne posledice lahko ima objava za otroka, tako v času objave, kot tudi kasneje, ter ali je res nujno, da fotografija doseže širšo publiko. Starši se morajo zavedati svoje odgovornosti in če obstaja najmanjši dvom v to, da je objava fotografij primerna (varna in v otrokovo korist), je bolje, da fotografije obdržijo v zasebnem krogu. Pri presoji »primernosti« je treba upoštevati zlasti vsebino fotografije, okoliščine njenega nastanka, razlog za njeno priobčitev javnosti, okoliščine njene objave (npr. način, lokacija, čas, velikost, vidnost), starost otroka in naravo oziroma osebnost konkretnega otroka, vključno z njegovimi željami.

V danem primeru bi bil oče otroka v zvezi z objavami fotografij, tj. osebnih podatkov otroka, na spletnih straneh, ki služijo promociji njegove dejavnosti, lahko kot upravljavec odgovoren za zakonito obdelavo osebnih podatkov otroka v skladu z ZVOP-2 in Splošno uredbo, kar pomeni, da bi moral za objavo otrokovih fotografij v prvi vrsti razpolagati z zakonito pravno podlago, tj. privolitvijo otrokovih zakonitih zastopnikov, to pomeni obeh staršev.

Če bi šlo pri objavljanju fotografij vašega otroka na javnem poslovnem profilu njegovega očeta na družbenih omrežjih za oglaševanje po Zakonu o medijih (ZMed-1), za presojo česar pa IP ni pristojen, bi v primeru kršitve tretjega odstavka 52. člena tega zakona lahko šlo tudi za prekršek po ZMed-1. Za nadzor nad izvajanjem določb ZMed-1 je pristojen Inšpektorat za kulturo in medije.

Dodajamo še, da se lahko glede posegov v pravice otroka pri izvajanju starševske skrbi obrnete za pomoč tudi na pristojni center za socialno delo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Mojca Leitinger, univ. dipl. prav. državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.