Jedro

Tudi če bi bile navedbe o grožnjah pravočasne, pritožnik ni zatrjeval, da mu zaščite pred nedržavnimi subjekti, ki naj bi mu grozili, ne bi bila sposobna ali ne bi hotela nuditi izvorna država.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-5339/2023/86 (1222-20) z dne 27. 2. 2025, s katero je toženka zavrnila tožnikovo tretjo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka); hkrati je odločila, da postane z dnem izvršljivosti 1. točke izreka tožnikovo bivanje v Republiki Sloveniji nezakonito (2. točka izreka) in mu določila desetdnevni rok za prostovoljni odhod z območij Republike Slovenije, držav članic EU in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (3. točka izreka), sicer bo s teh območij odstranjen (4. točka izreka) ter tožniku določila še prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta, ki pa se ne bo izvršila, če jih bo zapustil v roku za prostovoljni odhod (5. točka izreka).

2.Upravno sodišče je v obrazložitvi sodbe pritrdilo ugotovitvam toženke, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (ekonomske razmere in revščino), ter da prihaja iz varne izvorne države (Maroka).

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper to sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da Upravno sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sprejelo njegovega argumenta, da dejstev, ki izkazujejo subjektivni element, iz strahu ni upal pojasniti takoj. Dejstvo, da ima brata, je uveljavljal pravočasno in potrjuje njegovo izpovedbo, da jima je oče rekel, naj bežita in se ne vračata. Ta dokaz je bil predložen pravočasno, saj se je brat poročil šele nedavno in pritožnik s temi listinami prej ni mogel razpolagati.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Upravno sodišče je v 24. točki v zvezi s 23. točko obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge, zakaj pritožnikova pasivnost v upravnem postopku v zvezi z navajanjem dejstev, ki se nanašajo na grožnje v izvorni državi, ni bila upravičena. Pojasnilo je, da je razlog, "da se je takrat bal zato, ker če bi to povedal, bi lahko imel v Sloveniji težave," presplošen, pri čemer je upoštevalo, da je bil pritožnik pred osebnim razgovorom poučen tudi o zaupnosti postopka. Pritožnik, ki se s to presojo očitno ne strinja (a ne obrazloži, zakaj), ob tem prav tako spregleda, da je Upravno sodišče v nadaljevanju navedlo tudi razloge oziroma rezervne argumente, s katerimi se je do navedb o grožnjah, ki jih je sicer označilo za prepozne, še vsebinsko opredelilo in jih zavrnilo kot neutemeljene. Tako je v 26. in 27. točki obrazložitve pojasnilo, da tudi če bi bile te navedbe pravočasne, pritožnik ni zatrjeval, da mu zaščite pred nedržavnimi subjekti, ki naj bi mu grozili, ne bi bila sposobna ali ne bi hotela nuditi izvorna država. Temu pa pritožba ne nasprotuje. Prav tako na pravilnost takšnega zaključka ne more vplivati dejstvo, da naj bi pritožnikov oče njemu in bratu dejal, naj bežita in se ne vračata.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o (ne)pravočasnosti dokaznih predlogov za vpogled v listine. Upravno sodišče namreč dokaznih predlogov za vpogled v listini na prilogah A3 in A4 (potrdilo o začasnem prebivališču in o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje) ni zavrnilo kot prepozne, ampak zato, ker prebivališče pritožnikovega brata med strankama ni bilo sporno (25. točka obrazložitve).

8.Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS‑1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 76

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.