Jedro

Omejitev pritožbenih razlogov v postopku v sporu majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (odločitev pod točko I in III izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 186,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dne 11. 3. 2021 v postopku v sporu majhne vrednosti izdano sodbo razsodilo: - pod točko I izreka toženi stranki (v nadaljevanju: toženka) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnica) v 15 dneh plača 1.700,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2019 dalje do plačila; - pod točko II izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice v presežku za še nadaljnjih zahtevanih 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2019 dalje do plačila; - pod točko III izreka toženki naložilo, da tožnici v 15.-ih dneh povrne pravdne stroške v znesku 679,34 EUR,v primeru zamudnega plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka dalje.

2. Toženka je s pritožbo izpodbijala prisodilni del sodbe in izrek o stroških, torej odločitvi pod točko I in III izreka (saj za pritožbo zoper zavrnilni del, to je zoper odločitev pod točko II izreka sodbe ne bi imela pravnega interesa). V pritožbi je zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne, podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V pritožbi je navajala, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, ker temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Toženka je ves čas poudarjala, da je bila porok za družbo ...d.o.o., vendar je poroštvena izjava veljavna samo za čas, ko je bila in dokler je bila direktorica te družbe. Torej do 24. 3. 2016. Za tem v navedenem podjetju ni imela nobene funkcije. Glede na priznanje tožnice, da toženke ni obveščala o neplačilih ..., so pravilne toženkine trditve, da ne glede na poroštveno izjavo ne more odgovarjati za obveznosti glavnega dolžnika za čas, ko ni bila več njegovega direktorica, saj je bil edini motiv podane poroštvene izjave, da odgovarja za obveznosti družbe zaradi njene funkcije direktorice. Ker o zatrjevanem dolgu glavnega dolžnika toženka s strani tožnice ni bila seznanjena, saj tožnica za to ni poskrbela in s tem toženka ni mogla priti v zamudo, toženka ne more biti zavezana tudi k nobenemu plačilu kakšnih zakonskih zamudnih obresti. Zato meni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo toženke navajala, da ne obstoja zakonska dolžnost upnika, da bi moral ob glavnem dolžniku pozivati k poravnavi obveznosti tudi solidarne poroke in plačnike, toženkina poroštvena zaveza pa je glede na sklenjeno Pogodbo o zavarovanju limita obstajala in ostala tudi za tem, ko toženka ni bila več direktorica glavnega dolžnika. Sicer pa je o toženkinih trditvah pravilno razsodilo in pojasnilo razloge v izpodbijani sodbi tudi sodišče prve stopnje. Zato je predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo ter zahtevala njihovo povrnitev od toženke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se smejo sodbe, s katerimi je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, kakršna je predmetna, pritožbeno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Na takšno omejitev pritožbenih razlogov so bile pravdne stranke tekom postopka pred sodiščem prve stopnje in v pravnem pouku izpodbijane sodbe izrecno poučene. Zato je pritožbene trditve in očitke toženke pritožbeno sodišče presojalo (na podlagi dejanskih zaključkov in ugotovitev, kot te izhajajo iz izpodbijane sodbe) zgolj kot pritožbene trditve o zmotni uporabi materialnega prava. Konkretiziranih očitkov o podanih dopustnih bistvenih kršitvah pravdnega postopka pritožba namreč ne vsebuje.

6. Kot izhaja že iz sodbeno (korektno) povzetih navedb toženke (v točkah 6, 8 in 9 obrazložitve) v upoštevnih pripravljalnih vlogah toženke (glede na drugi, tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP), toženka v njih svoji poroštveni obveznosti za plačilo neporavnanih obveznosti glavnega dolžnika I. R. d.o.o. do zneska 1.866,00 EUR oziroma kasneje 1.507,30 EUR, v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni oporekala, ampak jo je celo izrecno priznala. Nasprotovala je le uveljavljani poroštveni obveznosti za zakonske zamudne obresti v znesku 124,85 EUR in nadaljnjim zahtevanim stroškom tožnice, ki se nanašajo na bančne stroške, stroške obdelave upravnih in sodnih odločb in izvršilnim stroškom sodne izterjave tožnice zoper glavnega dolžnika, to pa s trditvanimi, da je tožnica vse do vložitve predloga za izvršbo v konkretni zadevi ni opozorila in seznanila z neizpolnjevanjem obveznosti glavnega dolžnika, zato pa sama, ki po razrešitvi ni bila seznanjena z likvidnostnimi težavami glavnega dolžnika ni vedela, da se obveznosti ne plačujejo, sicer bi sama poravnala glavnico in do teka zamudnih obresti in nastalih stroškov ne bi prišlo. Zato pa so neupoštevne in neutemeljene, sicer protispisne pritožbene trditve toženke, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje ves čas poudarjala, da je bila njena poroštvena izjava dana le za čas, ko je bila direktorica glavnega dolžnika, zato pa se njena poroštvena obveznost ne more nanašati na obveznosti glavnega dolžnika, ki so nastale po prenehanju njene funkcije direktorice.

7. Sodišče prve stopnje je ob zgoraj predstavljenem zatrjevanju toženke in delnem priznanju zahtevka tožnice, po toženki priznani del tožbenega zahtevka tej naložilo v plačilo, na podlagi predloženih dokazov pa presojalo zgolj osporavani del tožničinega tožbenega zahtevka. V zvezi s pritožbeno izpodbijanimi osporavanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 124,85 EUR je na podlagi 2. člena Pogodbe o zavarovanju limita na poslovni kartici z dne 28. 1. 2015, ki jo je toženka sklenila s tožnico in v katerem je kot solidarna porokinja in plačnica prevzela nerazdelno jamstvo za vse dajatvene in storitvene obveznosti glavnega dolžnika, ki izhajajo iz te pogodbe ali bodo iz nje izšle v bodoče in z razlago določil 1012. člena OZ, tretjega odstavka 1019. člena in 1025. člena OZ pravilno pojasnilo in obrazložilo, zakaj je toženka kljub dejstvu, da je tožnica pred vložitvijo predloga za izvršbo ni obvestila o neizpolnjevanju obveznosti glavnega dolžnika in dolgovih glavnega dolžnika ter njegovih likvidnostnih težavah, kot porokinja dolžna poravnati tudi zakonske zamudne obresti nastale zaradi zamudne oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti glavnega dolžnika. Pritožbeno sodišče se takšnemu pravnemu razlogovanju sodišča prve stopnje, še zlasti razlogi pomena in vsebine izpostavljenih določil OZ, kot pravilnih v celoti pridružuje in jih je ne povzema ponovno. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki pritožnice o pravni zmotnosti takšnega razlogovanja glede njene obveznosti plačila zamudnih obresti.

8. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške, tožnici pa je dolžna povrniti njene potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeni stroški tožnice znašajo 186,66 EUR in jih predstavlja nagrada za odgovor na tožbo po tar. št. 21/I OT 250 točk (glede na pritožbeno izpodbijani znesek 1.700,66 EUR) oziroma glede na vrednost 1 OT je 0,6 EUR 150 EUR, materialni stroški po 11. členu OZ 5 točk oziroma 3,00 EUR, 22 % DDV v znesku 33,66 EUR.