Jedro

Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se znesek denarne kazni "500,00 EUR" nadomesti z zneskom "200,00 EUR".

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči A.A. naložilo plačilo denarne kazni v višini 500,00 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na številko: ..., v roku 30 dni.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje priča A.A. in navaja, da za izrek kazni ni podlage. Navaja, da ni vložila nobenega neutemeljenega opravičila. S presojo upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila za izostanek z naroka 16. 12. 2019, ni bila seznanjena. Poudarja, da je zdravniško potrdilo prejela od zdravnice, ki je ocenila njeno zdravstveno stanje. Njeno stanje je bilo resnično slabo, prihod na sodišče pa bi ga le še poslabšalo. Meni, da izostanek z naroka v decembru 2019 in ocena sodišča, da ta ni bil utemeljen, ne more biti podlaga za izrek denarne kazni v septembru 2020. Ne strinja se, da je bilo opravičilo o izostanku na naroku 9. 7. 2020 neutemeljeno, saj se je počutila slabo, bolno, imela je različne bolezenske znake, zaradi katerih si ni upala iz hiše, še zlasti glede na opozorila glede gibanja zaradi nevarnosti eventuelne okužbe z novim koronavirusom. Poudarja, da je ravnala v skladu z navodili, ki so jih dajali pristojni. Navaja, da tudi o prisilni policijski privedbi ne ve ničesar, niti ni vedela, da je razpisan nov narok. Meni, da je kazen previsoka, saj se ni nikomur izmikala, svoje izostanke je vedno sporočila pred narokom in jih tudi vnaprej opravičila in bi sodišče lahko narok tudi preklicalo. Opozarja, da je sin odrasla oseba, ki še skorajda leto dni ni več samostojni podjetnik in se nahaja večino časa na delu v tujini. S plačilom kazni v tako visokem znesku bo ogroženo njeno preživljanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga za izrek denarne kazni priči, so neutemeljene. ZPP v 241. členu določa, da sme sodišče pričo, ki je bila v redu povabljena, pa ne pride in svojega izostanka ne opraviči, privesti s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Priča je bila na narok za glavno obravnavo 16. 12. 2019 pravilno vabljena, vendar na narok ni pristopila. Svoj izostanek z naroka dne 16. 12. 2019 je sicer opravičila z zdravniškim potrdilom, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi naknadne presoje upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila s strani ZZZS ugotovilo, da priča ni bila takšnega zdravstvenega stanja, ki bi ji onemogočalo prihod in pričanje na sodišču 16. 12. 2019, kar pomeni, da je neutemeljeno izostala z naroka. Neutemeljen je bil tudi izostanek priče z naroka za glavno obravnavo z dne 9. 7. 2020, na katerega je bila pravilna vabljena, pa na narok ni pristopila. Priča je sodišču sporočila, da je na narok ne bo zaradi slabega zdravstvenega stanja, pri čemer pa v zvezi s tem ni posredovala zdravniškega opravičila, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da priča svojega izostanka z naroka ni opravičila. Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče prve stopnje zoper pričo odredilo tudi prisilno privedbo, ki pa ni bila uspešna. Upoštevaje vse navedeno je imelo sodišče prve stopnje podlago za kaznovanje priče po prvem odstavku 241. člena ZPP.

6. Pritožba pa utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo po presoji pritožbenega sodišča zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek denarne kazni "500,00 EUR" nadomestilo z zneskom "200,00 EUR" (tretji odstavek 365. člena ZPP).

8. Ker v ostalem niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).