Jedro

Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljen (prva točka izreka), ugovor zavrglo kot prepozen (druga točka izreka) in odmerilo upnikove nadaljnje stroške (tretja točka izreka).

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da pošiljka ni bila vročena v poslovnem prostoru dolžnika, ampak v trgovini Z. K.. Sama posest in nezloraba žiga še ne dokazujeta pooblaščenosti za sprejemanje pisanj.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je K. šteti za pooblaščenko za sprejemanje pisanj v smislu 1. odst. 134. čl. v času prvostopenjskega odločanja veljavnega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju: ZPP/77). Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj v smislu zgoraj citiranega člena, zato se veljavnost danega pooblastila presoja po splošnih pravilih. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje (v konkretnem primeru: za sprejemanje pisanj), ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (primerjaj 1. odst. 89. čl. takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve pa lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem (1. odst. 28. čl. ZOR). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi K. prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj. Četudi K. ni bila zaposlena pri dolžniku, niti vpisana v sodni register kot zastopnica, to še ne pomeni, da ni mogla biti pooblaščena za sprejemanje pisanj, saj ne ZPP ne ZOR ne zahtevata, da bi bil pooblaščenec tudi pravno formalno (statusnopravno ali delovnopravno) povezan s pooblastiteljem. Treba je upoštevati tudi, da K. ni bila oseba, ki bi do žiga prišla po naključju ali sicer neodvisno od volje dolžnika ter ne bi imela nobene zveze z dolžnikom (je žena direktorja dolžnika). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je K. z žigom razpolagala v času odsotnosti svojega moža - direktorja dolžnika in da je razmere pri dolžniku poznala. Navedla je tudi, da ji ni bilo znano, da pošiljke ne bi smela sprejeti, torej ji dolžnik oz. njegov zakoniti zastopnik sprejemanja pisanj ni prepovedal. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin sodišče druge stopnje ugotavlja, da če pravna oseba dopušča takšno ravnanje ljudi, ki so z njo (neformalno) povezani (razpolaganje z žigom v času odsotnosti direktorja), s tem konkludentno izraža voljo, da so te osebe tudi pooblaščene za sprejemanje pisanj.

Trditev, da je bilo sporno pisanje vročeno v trgovini Kolmanove, dolžnik prvič navaja v pritožbi. Ker ne zatrjuje, da tega dejstva brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje teh dejanskih trditev kot nedovoljene pritožbene novote ni upoštevalo (496.a člen ZPP/77 v zvezi s 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP oziroma 15. čl. sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Prav tako ni upoštevalo (sicer povsem pavšalne in nekonkretne) trditve, da naj bi bil pravilnik pošte v nasprotju z določili ZPP, saj dolžnik sploh ne navaja, katera določila ZPP/77 naj bi bila pri vročanju kršena (razen kršitve 134. člena, glede katere pa je sodišče druge stopnje že ugotovilo, da ni podana). Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo poizvedb na pošti Brežice, saj, kot je bilo tudi že pojasnjeno v prejšnjem odstavku, za pooblastitev za sprjemanje pisanj v smislu 134. čl. ZPP/77 v zvezi s 14. čl. ZIP ni potrebno oblično (pisno) pooblastilo, temveč je mogoče pooblastitev opraviti tudi s konkludentnimi dejanji.

Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnik roka za ugovor ni zamudil iz upravičenih razlogov, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP/99 v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP/99 in 15. čl. ZIZ).