Jedro

Zagovornik v pritožbi vztraja na stališču, da uporaba poligrafa v kazenskem postopku v primeru obdolženčeve privolitve (svobodne odločitve) ni nedovoljena. V predmetni zadevi se je obdolženec svobodno odločil za poligrafiranje in poročilo o poligrafskem testiranju je v spis vložila obramba v (razbremenitev suma) korist obdolženca, torej ne njemu v škodo in ne s kršenjem njegovih pravic. Sodnica za izločitev tega dokaza (indic) zato ni imela zakonske podlage v 83. členu ZKP. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, sicer ne iz razloga, ki ga navaja pritožba, da dokaz (indic) pridobljen po volji in zavedanju obdolženega in njemu v korist, ne more biti predmet izločitve, ampak iz razloga, ker ne gre za dokaz, ki bi bil posledica protipravno izvedenih procesnih dejanj in ne obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP). Poročilo o poligrafskem testiranju, ki ga je obramba pridobila po zasebni poti, ko torej ne gre za poročilo o poligrafskem testiranju iz šestega odstavka 54. člena Zakona o policiji (Pol), je sestavni del obdolženčevega zagovora, ki ga bo sodišče prve stopnje preizkušalo z drugimi dokazi ter se šele nato odločilo, ali bo sodbo na poročilo oprlo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega J. G.se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodnica posameznica (sodnica) Okrajnega sodišča v Lenartu, Kazenski oddelek v Mariboru je s sklepom IV K 57829/2020 z dne 23. 4. 2021 na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz kazenskega spisa izločila poročilo o poligrafskem testiranju za J. G. z dne 28. 12. 2020 na list. št. 113 do 115 spisa. Odločitev temelji na ugotovitvi, da gre za dokaz, ki ga ni dovoljeno pregledovati in tudi ne uporabljati v kazenskem postopku.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitev določb ZKP in Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Višjemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi vztraja na stališču, da uporaba poligrafa v kazenskem postopku v primeru obdolženčeve privolitve (svobodne odločitve) ni nedovoljena. V predmetni zadevi se je obdolženec svobodno odločil za poligrafiranje in poročilo o poligrafskem testiranju je v spis vložila obramba v (razbremenitev suma) korist obdolženca, torej ne njemu v škodo in ne s kršenjem njegovih pravic. Sodnica za izločitev tega dokaza (indic) zato ni imela zakonske podlage v 83. členu ZKP.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, sicer ne iz razloga, ki ga navaja pritožba, da dokaz (indic) pridobljen po volji in zavedanju obdolženega in njemu v korist, ne more biti predmet izločitve, ampak iz razloga, ker ne gre za dokaz, ki bi bil posledica protipravno izvedenih procesnih dejanj in ne obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP). Poročilo o poligrafskem testiranju, ki ga je obramba pridobila po zasebni poti, ko torej ne gre za poročilo o poligrafskem testiranju iz šestega odstavka 54. člena Zakona o policiji (Pol), je sestavni del obdolženčevega zagovora, ki ga bo sodišče prve stopnje preizkušalo z drugimi dokazi ter se šele nato odločilo, ali bo sodbo na poročilo oprlo.

6. Glede na takšno ugotovitev in stališče sodišča druge stopnje je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Kot že povedano, poročilo o poligrafskem testiranju je pridobljeno s strani obrambe in obramba ima pravico do izvedbe tega dokaza v njegovo korist, sodišče prve stopnje pa bo ocenilo, ali gre za primeren oziroma neprimeren dokaz.

7. Sklep temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.