Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo neveljavnost vknjižb pri spornih nepremičninah ter vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Prvi in drugi toženki je naložilo, da morata izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice, sicer bo listino nadomestila sodba.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo.

3.Toženci predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

"1. Ali bi moralo sodišče pravnomočno izvedeno prodajo stavbnih zemljišč v izvršilnem postopku upoštevati v pravdnem postopku (iz razloga, ker je v sistemu pravnih vrednot pravnomočnost nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti in so z njo ozdravljene tudi nezakonite in nepravilne odločbe)?

2. Ali je sodišče s tem, ko se ni opredelilo do bistvenih navedb toženih strank, ki so jih podale v okviru tega pravdnega postopka, in sicer glede:

-napačne presoje, da naj bi bila izjava A. A. in B. B. po določbi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ prepozna,

-nevročitve izjave C. C. s. p. o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč obema prodajalkama,

-nepravočasnosti vročitve izjave C. C. s. p. o sprejemu ponudbe prodajalkama,

-prenehanja pogodbe (tudi če bi obstajala - pa ni) zaradi objektivne naknadne nemožnosti izpolnitve zaradi prodaje dela predmeta ponudbe na javni dražbi,

z izpodbijano sodbo kršilo pravico do obrazloženosti sodne odločbe, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, in s tem povezano pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave RS ter pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, ki je varovana tudi s pravico do poštenega postopka iz 6. člena EKČP, pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP ter s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah?

3. Ali je s tem, ko je pravdno sodišče v tej zadevi poseglo v pravnomočen sklep o izročitvi, ki je bil izdan v izvršilnem postopku, kršilo načelo prirejenosti postopkov, ki ga v izpodbijani sodbi poudarja celo samo, in sicer v 18. točki obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, s čimer je zašlo v nasprotje s svojimi lastnimi stališči, saj za sodišče v izpodbijani sodbi prirejenost postopkov velja zgolj v razmerju upravni postopek - pravdni postopek, ne pa tudi v razmerju izvršilni postopek - pravdni postopek, in ali je takšno stališče napačno ter arbitrarno, saj mora to načelo veljati za vse postopke in ne le za določene, glede na vsakokratno izbiro sodišča?

4. Ali je sodišče s tem, ko je (mimo načela prirejenosti postopkov in ustavnega načela o pravnomočnosti) z izpodbijano sodbo poseglo v lastninsko pravico tretje in četrto tožene stranke, originarno pridobljeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v izvršilnem postopku, neupravičeno poseglo v lastninsko pravico tretje in četrto tožene stranke, ki je varovana s 33. členom Ustave RS, 1. členom Prvega dodatnega protokola k EKČP in 17. členom Listine EU o temeljnih pravicah?

5. Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v tej zadevi ne vsebuje obveznosti plačila kupnine s strani tožeče stranke, ali je zaradi tega nesklepčen, saj je prodajna pogodba dvostransko vzajemna (sinalagmatska) pogodba?

6. Ali bi se moral višji sodnik Gregor Špajzer, ki je v zadevi II Cp 164/2025 Višjega sodišča v Ljubljani sodeloval kot sodnik poročevalec, iz te zadeve izločiti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti, glede na to, da je kot predsednik senata sodeloval v zadevi I Cp 1814/2022 Višjega sodišča v Ljubljani med istimi strankami, v kateri je senat ugodil pritožbi C. C. ter izpodbijano sodbo spremenil tako, da je ugodil tožbenemu zahtevku zaradi nedopustnosti izvršbe, saj je dal prednost lastninski pravici v pričakovanju C. C. pred v zemljiško knjigo vknjiženo hipoteko A. A. in B. B.?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločitev je sprejelo soglasno.