Jedro

Vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, morajo biti v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Izjemoma in le začasno je dopustno opisno označevanje, če za obravnavane nepremičnine, ki tvorijo zapuščinsko maso, še ni oziroma dokler ni opravljena katastrska odmera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I ugotovilo obseg zapuščine po sedaj znanih podatkih. V točki III je ugotovilo, da je oporočna dedinja N. C. K., ki skladno s pisno oporoko pred pričami z dne 10. 10. 2012 med drugim deduje dvosobno stanovanje na T. s pripadajočim delom dvorišča, kletjo v hiši in garažo na dvorišču ter sobo v tretjem nadstropju hiše s pripadajočo shrambo (prva alineja II. točke izreka). V točki III sklepa je ugotovilo, da je volilojemnica nečakinja zapustnica S. B., ki skladno z navedeno pisno oporoko prejme enosobno stanovanje na T. s pripadajočim delom kleti in dvorišča ter garažo na dvorišču. V razlogih sklepa je pojasnilo, da nepremičnin, ki so bile predmet oporočnega razpolaganja, ni moglo opisati z zemljiškoknjižnimi identifikacijskimi znaki, ker je v zvezi s stavbo ter ostalimi objekti na naslovu T. v teku postopek vpisa stavbe v kataster stavb. Dedinjo in volilojemnico je pozvalo, da po zaključenem postopku na geodetski upravi predlagata izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, s katerim se bo k opisu nepremičnin, ki so bile predmet oporočnega razpolaganja, dodalo še njihove zemljiškoknjižne identifikacijske znake za izvedbo vpisa lastninske pravice.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo oporočna dedinja zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priznava, da je sodišče v sklepu povzelo vsebino oporoke. Vendar ni ugotavljajo, katere parcele so zemljišče pod stavbo in katere dvorišče. Navaja, da ima dvorišče parc. št. 2546 k. o. X, parc. št. 2548 v naravi predstavlja garaži in drvarnico, parc. št. 2549 pa gospodarsko poslopje. Stavba T. je v zemljiški knjigi označena s številko 758 ES, stoji na parc. št. 2547. Lastniku posameznega dela stavbe pripada solastniški del ustreznega deleža stavbe in dvorišča kot funkcionalnega zemljišča. Dedinji in volilojemnici pripada tudi dvorišče, garaža in klet. Sodišče bi moralo označiti, na katerih parcelah se nahajata garaži in kaj je funkcionalno zemljišče k stavbi. Dedinja je že med postopkom predlagala, naj se geodetski postopek izvede v okviru zapuščinskega postopka, a predloga sodišče ni upoštevalo. Ponovno predlaga, naj se geodetski postopek izvede v okviru zapuščinskega postopka.

3. Na vročeno pritožbo volilojemnica in zakoniti dediči niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o dedovanju je končna, meritorna in deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča, s katerim sodišče ugotavlja, da je po zapustnikovi smrti določena oseba (ali več oseb) postala njegov dedič, in kateri drugi dednopravni učinki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. Vsebino sklepa o dedovanju predpisuje drugi odstavek 214. člena ZD(1). Odvisna je od vsakokratnih dejanskih okoliščin primera. Vedno mora med drugimi obveznimi sestavinami vsebovati podatke o obsegu zapuščine (iz česa je sestavljena zapuščinska masa: iz katerih nepremičnin, premičnin in pravic). Vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, morajo biti v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Izjemoma in le začasno je dopustno opisno označevanje, če za obravnavane nepremičnine, ki tvorijo zapuščinsko maso, še ni oziroma dokler ni opravljena katastrska odmera(2). V obravnavani zadevi gre za tak primer.

6. Pritožba priznava, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo vsebino oporoke in s tem v zvezi tudi obseg nepremičnega premoženja, ki ga deduje oporočna dedinja (prva alineja točke II izreka) in ki je naklonjeno volilojemnici (točka III izreka). Med njima ni bilo sporno, katere dele nepremičnin prejmeta v naravi, niti dejstvo, da stavbe oziroma posamezna dela stavbe, navedene v oporoki, še nimajo ID znakov, ker še niso vpisane v katastru stavb (primerjaj vlogo na redni št. 50, 51 spisa). Pritožnica je sicer med postopkom predlagala, naj jo sodišče imenuje za skrbnico zapuščine, da se bo izvedel ustrezen geodetski postopek z evidentiranjem oziroma točno opredelitvijo posamičnih nepremičnin in delov nepremičnin, vpisom v kataster stavb in izdelavo osnov za etažni načrt (vloga na redni št. 28 spisa). Vendar ga je kasneje umaknila in predlaga izdajo sklepa o dedovanju brez dodatno opravljene zapuščinske obravnave (vloga na list. št. 65 spisa). Ugotovitve sodišča, da je v zvezi s stavbo ter ostalimi objekti na naslovu T. postopek vpisa v kataster stavb že v teku, pa pritožnica ne izpodbija.

7. Ob takih podatkih spisa se izkaže, da je sodišče doslej dovolj natančno raziskalo dejansko stanje o obsegu zapuščine in o njem odločilo ob pravilni uporabi 214. člena ZD. Z ustreznimi zemljiškoknjižnimi podatki oziroma identifikacijskimi znaki podedovanih nepremičnin, bo sklep o dedovanju dopolnilo po vzpostaviti etažne lastnine oziroma vpisu stavb, ki so predmet oporočnega dedovanja, v kataster stavb, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Pritožbeni torej niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP(3) v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (2): Primerjaj dr. Vesna Rijavec: Dedovanje, procesna ureditev, GV Ljubljana, 1999, strani 162 – 163. Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.