Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S trditvami in dokazi o neveljavnosti oporoke, podanimi v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo, pritožnice ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku.
Pritožba se zvrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
: S 3. točko izpodbijanega sklepa so bile dedinje F.A., D.A. in V.Z.A. napotene na pravdo zaradi ugotovitve, da zapustnikova oporoka z dne 24.12.2005 ni veljavna.
Zoper to točko sklepa se pritožujejo dedinje F.A., V.Z.A. in D.A.. V pritožbi pojasnjujejo, da so sodedinjo Z.C. ovadile, ker je podpis na oporoki ponarejen. Oporoko je napisala in podpisala dedinja Z.C., poleg nje pa še njena dva otroka in njuna partnerja.
Dedinja Z.C. je v odgovor na pritožbo poslala izjavi dveh oporočnih prič, ki sta prisostvovali ob nareku in podpisu F.A. na oporoki z dne 24.12.2005. Na željo oporočitelja so se na oporoki podpisali tudi vsi prisotni, kar pa ne vpliva na njeno veljavnost. Pritožba ni utemeljena.
Na zapuščinski obravnavi dne 30.6.2009 je sodišče po zaključku pravd, na katere so bile dedinje napotene s sklepom z dne 14.6.2007, ugotovilo, da je zapustnikova oporoka z dne 8.5.2005 veljavna. S to oporoko, katere fotokopija je v spisu na list. št. 26, je bila za dedinjo vsega zapustnikovega premoženja določena D.A..
Dedinja Z.C. je predložila zapustnikovo oporoko, ki je bila sestavljena dne 24.12.2005 - kasneje, kot oporoka, katere veljavnost je bila že ugotovljena. Ker s poznejšo oporoko zapustnik določa drugo dedinjo vsega svojega premoženja - spreminja prejšnjo oporoko, bo dedovanje izvedeno na osnovi oporoke z dne 24.12.2005, če bo ugotovljeno, da je le-ta veljavna. Zapuščinsko sodišče je obrazložilo, zakaj je na pravdo napotilo dedinje, ki veljavnost oporoke ne priznavajo. Na pritožnicah je torej, da v pravdnem postopku dokažejo trditve in dejstva, ki jih uveljavljajo v pritožbi. V pritožbenem postopku s temi trditvami ne morejo uspeti, ker se sporna dejstva ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku (1. točka 2.odstavka 210. čl. Zakona o dedovanju). Že sodišče prve stopnje je opozorilo, da morajo v pravdi sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ker so nujni sosporniki.
Ker pritožbeni razlogi niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.