Jedro

Pri presoji finančnega in premoženjskega stanja tožene stranke in posledično presoji nevarnosti za bodočo uveljavitev tožnikove terjatve se je prvostopenjsko sodišče oprlo na dejstva in dokaze tožene stranke v njenem odgovoru na tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe, ne da bi tožeči stranki vročilo odgovor tožene stranke s priloženimi listinami v izjavo. Pritožnik zato utemeljeno uveljavlja kršitev kontradiktornosti postopka, saj mu je bilo s tem onemogočeno izpodbijanje toženčevih navedb in dokazov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke na prepoved vsem organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katero naj bi odredilo predhodno odredbo ter predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah (I. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna toženi stranki v 8 dneh povrniti stroške postopka zavarovanja v znesku 683,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo predhodne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz poteka postopka zavarovanja tožnikove denarne terjatve po njegovem predlogu za izdajo predhodne odredbe, je slednjega tožnik podal skupaj s prvo pripravljalno vlogo z dne 9. 10. 2012. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe pred odločitvijo o njem poslalo v odgovor toženi stranki, nato pa na podlagi navedb tožene stranke v njenem odgovoru, s katerimi je tožena stranka izpodbijala navedbe tožeče stranke o slabem finančnem in premoženjskem stanju tožene stranke, izdalo izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnikovega predloga za izdajo predhodne odredbe, ker naj bi tožnik ne izkazal za verjetno nevarnosti, da bo brez izdane predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena kot ene od predpostavk iz 1. odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe. Pri presoji finančnega in premoženjskega stanja tožene stranke in posledično presoji nevarnosti za bodočo uveljavitev tožnikove terjatve pa se je prvostopenjsko sodišče oprlo na dejstva in dokaze tožene stranke v njenem odgovoru na tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe, ne da bi tožeči stranki vročilo odgovor tožene stranke s priloženimi listinami v izjavo. Pritožnik zato utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem kršitev kontradiktornosti postopka, saj mu je bilo s tem onemogočeno izpodbijanje toženčevih navedb in dokazov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.

6. Tudi v primeru, če ni izrecne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče odločitev o vročanju sprejeti ob upoštevanju težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, kar velja tudi v postopkih zavarovanja terjatev. Le v primeru, če bi šlo za vlogo, ki ne more vplivati na izid postopka, za prepozno ali nedopustno vlogo, očitno pravno nepomembne in neutemeljene navedbe nasprotnika ali za vlogo, ki ne vsebuje ničesar novega, sodišče ni zavezano, da omogoči stranki odgovor na tako vlogo (v obravnavanem primeru za tako vlogo tožene stranke ne gre). V nasprotnem primeru gre za kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010. Ker tožeči stranki z opustitvijo vročitve odgovora tožene stranke na tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe (tega je sodišče tožeči stranki vročilo šele skupaj s sedaj izpodbijanim sklepom, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri list. št. 152) ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, je s tem podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena v zvezi z 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP in 1. odstavkom 366. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s pritožbenim stališčem, da tožnikovih navedb in dokazov v prvi pripravljalni vlogi, ki dejansko predstavlja šele popolno tožbo po razveljavitvi izvršilnega sklepa v dovolilnem delu, ni mogoče obravnavati ločeno od predloga za izdajo predhodne odredbe v isti vlogi v tistem delu, ki dejansko utemeljujejo tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe. Nenazadnje je nesprejemljivo stališče prvostopenjskega sodišča o dokaznih predlogih tožnika glede utemeljitve predloga za izdajo predhodne odredbe, ker bi bili upoštevni le tedaj, če bi se nanje tožnik v predlogu izrecno skliceval npr. z navedbo „kot doslej“. Kot izhaja iz predloga za izdajo predhodne odredbe, konkretno zapisa v 2. odstavku na list. št. 101, se je namreč tožnik v utemeljitev toženčevega slabega finančnega stanja skliceval na priloge, ki jih je tožeča stranka priložila tej vlogi (torej pripravljalni vlogi s predlogom za izdajo predhodne odredbe), kar bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati pri ponovni presoji utemeljenosti predloga za izdajo predhodne odredbe.

8. Utemeljeni pritožbi je spričo zgoraj obrazloženega pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh pravdnih strank je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).