Jedro

Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, zakaj šteje zatrjevana dejstva za dokazana. Zgolj golo navajanje zaključkov brez obrazložitve, kako je organ do njih prišel, ne zadosti kriterijem 214. člena ZUP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS št. DT 0610-1327/2019-8 z dne 19. 6. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ (v nadaljevanju organ) tožniku do odprave dela na črno prepovedal opravljanje obratovanja skladišča za vse vrste blaga in opravljanje dejavnosti mešanja biodizla z naftnimi derivati oz. proizvodnje naftnih derivatov (točka 1 izreka), dodal, da pritožba ne zadrži izvršitve (točka 2 izreka), ter ugotovil, da se zavezancu ne prizna povračila 16. 5. 2019 priglašenih stroškov, stroški postopka, nastali organu, pa bremenijo organ (točka 3 izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ 12. 12. 2018 v poslovnih prostorih tožnika, na podlagi prvega odstavka 18. in 19. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1) opravil nadzor po 6. alineji 3. člena navedenega zakona, o čemer je bil sestavljen zapisnik z dne 7. 3. 2019. Tožnik je zapisnik prevzel in nanj ni podal pripomb. Organ je zavezancu izdal odločbo z dne 25. 4. 2019, toženka pa je v zvezi s tožnikovo pritožbo 27. 2. 2020 izdala odločbo, s katero je pritožbi ugodila in odpravila prvotno odločbo ter zadevo vrnila organu v ponovni postopek. V ponovnem nadzoru dela na črno je organ, upoštevajoč napotila toženke, izdal zapisnik o ponovnem postopku z dne 21. 5. 2020, ki je bil pooblaščencu zavezanca vročen, nanj pa ni vložil pripomb. Iz ugotovitev organa izhaja, da so A. A., B. B. in C. C. 12. 12. 2018 ob 11. uri na naslovu ..., ob in v večjem odprtem garažnem objektu imeli vzpostavljeno nepriglašeno dejavnost skladiščenja in proizvodnje naftnih derivatov, in sicer obratovanja skladišč za vse vrste blaga po klasifikaciji dejavnosti SKD 52.100 in mešanja biodizla z naftnimi derivati po SKD 19.200.

3.Hkrati so A. A., B. B. in C. C. v drugem prostoru istega odprtega garažnega objekta nezakonito oz. brez obvezne prijave davčnemu organu skladiščili še 5.450 litrov energenta biodizel v manjšem neregistriranem tovornem vozilu s cisterno znamke MAN, št. šasije ..., namenjenem prevozu in točenju energentov. Nadalje so na podani lokaciji brez priglasitve dejavnosti skladiščili še 66 x tisoč litrskih IBC kontejnerjev, 3 x velike "flexi tanks" vreče za prevoz tekočin, še en električni zračni kompresor ter še ena manjša električna črpalka, 5 x gibljivih cevi in 7 x spojk, gasilska ročka, 2 x barvna aditiva in lijak za dodajanje aditivov, kar je bilo v postopku nadzora zaseženo. Vse navedeno se je kot celota, kot industrijski obrat, nahajalo v odprtem garažnem objektu, katerega solastnika sta C. C. ter D. D., preko katere sta nadaljnja dejanska uporabnika predmetnih prostorov še njen partner B. B. ter njen sin, A. A.

4.Zraven navedenega sta se A. A. in B. B. med drugim za dne 1. 12. 2018 dogovorila, da se sestaneta na predmetni lokaciji zaradi čiščenja skladiščnih prostorov ter posredovanja naftnega derivata za mešanje, ki so bili tam skladiščeni s strani C. C., kot tudi sta med drugim skupaj črpala naftne derivate na predmetni lokaciji 20. 9. 2018, ko je A. A. pomagal C. C. pri uporabi črpalno točilnega sistema. Predmetni industrijski obrat s črpalno točilnim sistemom je z nepriglašeno dejavnostjo skladiščenja in proizvodnje naftnih derivatov služil nezakoniti trgovini na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi po klasifikaciji dejavnosti SKD 46.710. S strani Policije je bila 11. 12. 2018 izvedena hišna preiskava na naslovu ..., kjer ima prebivališče C. C., brat B. B. C. C. je solastnik podane lokacije in ima tam prijavljen tudi sedež opravljanja dejavnosti Avto prevozništvo C. C., s.p. V sklopu izvajanja predmetne hišne preiskave je bilo na predmetni lokaciji odkrito, da omenjeni (A. A., B. B. in C. C.) tam posedujejo večjo količino naftnih derivatov oz. energentov skupaj s skladiščnimi prostori ter opremo za mešanje in prečrpavanje oz. proizvodnjo energentov, kar zapade pod pristojnost FURS in postopek finančnega nadzora. Na kraju samem je bil 11. 12. 2018 tako začet postopek finančnega nadzora z ogledom lokacije in stvari, z odvzemom vzorca iz podzemnega rezervoarja, z zavarovanjem in zasegom priklopnega tovornega vozila z naloženim ladijskim kontejnerjem z oznako ..., znotraj katerega se je nahajala velika z naftnim derivatom napolnjena vreča, in s fotografiranjem okoliščin. Postopek finančnega nadzora se je nadaljeval 12. 12. 2018. Z analizo odvzetih vzorcev, s prečrpavanjem energentov ter z zbranimi obvestili in dokumentacijo je bilo tako ugotovljeno, da so A. A., B. B. in C. C. v sostorilstvu v večjem odprtem garažnem objektu na predmetni lokaciji vzpostavili nepriglašeno dejavnost obratovanja skladišč za vse vrste blaga po klasifikaciji dejavnosti SKD 52.100 in dejavnost mešanja biodizla z naftnimi derivati po SKD 19.200, kar je bilo ugotovljeno na kraju, kjer je bila vzpostavljena povezava podzemnega rezervoarja kapacitete 90.000 litrov, kjer se je nezakonito nahajalo še 17.400 litrov težkega olja, z večjimi varjenimi cevmi in spojkami do večje zmogljivejše električne črpalke za pretakanje večjih količin energentov ter nadalje z gibljivo cevjo do neregistriranega priklopnega vozila - cisterne kapacitete cca. 30.000 litrov, kjer se je nezakonito oz. brez prijave davčnemu organu nahajalo 19.500 litrov biodizla. Na to cisterno je bil poleg cevi, napeljane do električne črpalke, vezan še električni zračni kompresor, ki je omogočal odpiranje ventilov na cisterni in s tem pretok oz. črpanje biodizla iz nje. Biodizel so osumljeni s podanim sistemom mešali z naftnimi derivati v prevoznih cisternah in v 1000 litrske IBC kontejnerjih in v vrečah za prevoz energentov. Navedeni sistem pa je omogočal mešanje tudi v podzemnem rezervoarju ter v vrečah za prevoz tekočin.

5.Hkrati se je v prostoru istega odprtega garažnega objekta nahajalo še manjše neregistrirano tovorno vozilo s cisterno znamke MAN, namenjeno prevozu in točenju energentov, v katerem se je prav tako brez prijave davčnemu organu nahajalo še 5.450 litrov energenta biodizel. S tem vozilom je bilo prav tako mogoče črpati in mešati biodizel v prevozne cisterne, 1000 litrske IBC kontejnerje in podzemni rezervoar.

6.Nadalje je bilo na podani lokaciji zraven 24.950 litrov biodizla brez priglasitve dejavnosti obratovanja skladišč za vse vrste blaga po klasifikaciji dejavnosti SKD 52.100 skladiščeno še 66 x praznih tisoč litrskih IBC kontejnerjev, namenjenih nezakonitemu mešanju in skladiščenju težkega olja z biodizlom za nadaljnjo prodajo, saj so se v vsaj enem, ki je vseboval dovolj ostankov za odvzem vzorca, nahajali ostanki energenta biodizel, ter 3 x zapakirane velike "flexi tanks" vreče za nezakonit prevoz energentov. Vse navedeno se je kot celota oz. industrijski obrat nahajalo v odprtem garažnem objektu in služilo izvajanju nepriglašene dejavnosti mešanja biodizla z naftnimi derivati po SKD 19.200 ter služilo končnemu namenu nezakoniti trgovini na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi po klasifikaciji dejavnosti SKD 46.710.

7.Nepriglašena dejavnost se je po predhodnih ugotovitvah davčnega organa izvajala že vsaj od 16. 1. 2018 brez plačila predpisanih davčnih obveznosti in dajatev. To so storili tako, da je C. C., ki je solastnik predmetnega podzemnega rezervoarja in odprtega garažnega objekta s številko stavbe 241 v k.o. - 012 E., kjer se je nahajala oprema za nezakonito proizvodnjo in skladiščni prostori, kjer ima hkrati prijavljeno tudi prebivališče in sedež opravljanja dejavnosti avtoprevozništva C. C., s.p., dal na razpolago skladiščne prostore in opremo oz. predmete ter se med drugim za dan 1. 12. 2018 dogovoril z A. A. na predmetni lokaciji ... zaradi čiščenja skladiščnih prostorov ter posredovanja naftnega derivata za mešanje, ki ga je imel C. C. tam skladiščenega. Prav tako sta omenjena med drugim 20. 9. 2018 skupaj črpala naftne derivate na predmetni lokaciji, ko je A. A. pomagal C. C. pri uporabi predmetnega črpalno točilnega sistema, s čimer je C. C. zavestno sodeloval pri storitvi oz. je odločilno prispeval k storitvi prekrškov, skupaj z bratom B. B. in znancem A. A. Slednji je namreč sin solastnice prostorov D. D., ki je hkrati partnerka C. C.

8.V predmetnem odprtem garažnem objektu sta B. B. in A. A. s pomočjo njune avtoprevozniške družbe F., d.o.o., ter z zgoraj navedenimi predmeti vzpostavila industrijski obrat za črpanje in mešanje oz. za skladiščenje in proizvodnjo naftnih derivatov brez prijave davčnemu organu ter brez licence za energetsko dejavnost predelave naftnih derivatov, ki jo podeljuje Agencija za energijo v skladu s 6. členom Energetskega zakona in brez upoštevanja okoljevarstvenih predpisov. Slednje je bilo ugotovljeno že dne 16. 1. 2018, ko je po navodilu A. A. in B. B. neznani voznik družbe F., d.o.o., na predmetni lokaciji sam izvedel nepriglašeno proizvodnjo naftnih derivatov.

9.Tako so navedeno odkrito količino 24.950 litrov biodizla ter navedene predmete na predmetni lokaciji A. A., B. B. in C. C. nezakonito posedovali z namenom črpanja, skladiščenja in mešanja biodizla z naftnimi derivati oz. težkim oljem pridobljenim iz nafte, v obliki bistre svetlo rumene tekočine, ki se po plinsko-kromatografskem profilu ujema s profilom običajnega plinskega olja, katerega so s pomočjo prevozniške družbe F., d.o.o., pridobili na Slovaškem pod pretvezo, da gre za antikorozivno sredstvo, kar je bilo ugotovljeno že dne 17. 1. 2018, ko je voznik družbe F., d.o.o. v spremstvu A. A. odpeljal naftni derivat na lokacijo ..., kjer ga je A. A. iztočil. Z navedeno pošiljko so navedenega dne zatajili trošarinske dajatve v višini 13.532,35€.

10.Težko olje, pridobljeno iz nafte, so nato na predmetni lokaciji bodisi z mešanjem ali pa neposredno prečrpavali v velike "flexi tank" vreče ali v tisoč litrske IBC kontejnerje ali v cisterne, ki so jih nato prevažali s tovornimi vozili družb F., d.o.o., in Avtoprevozništva C. C., s.p., kjer je bilo po CMR z dne 7. 6. 2018 ponovno potrjeno sostorilstvo C. C., ki je tako pripomogel tudi h končnemu namenu nezakonite trgovine na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi po klasifikaciji dejavnosti SKD 46.710 oz. prodaje na črno kot pogonsko gorivo za vozila in stroje v Italiji in Sloveniji. Iz slednjih razlogov dejavnosti mešanja in skladiščenja biodizla niso prijavili davčnemu organu in niso pridobili trošarinskega dovoljenja.

11.V zvezi s polnjenjem v velike "fleksi tank" vreče je bilo dne 11. 12. 2018 na predmetni lokaciji nad podzemnim rezervoarjem pred odprtim garažnim objektom parkirano in zaseženo priklopno vozilo avstrijskih reg oznak ..., ki je imelo natovorjen ladijski kontejner z oznako ..., znotraj katerega se je nahajala velika z naftnim derivatom napolnjena vreča, in sicer je vsebovala 20.067 kg oz. 23.608,23 litrov trošarinskega izdelka, imenovanega težko olje, pridobljenega iz nafte, ki spada v tarifno številko KN 2710 19 43. Gre za enak trošarinski izdelek, kot je bil odkrit v podzemnem rezervoarju, katerega je bilo mogoče napolniti v veliko "flexi tank" vrečo le z odkrito in zaseženo večjo zmogljivejšo električno črpalko, ki je bila sestavni del obratovanja nezakonite proizvodnje. Enako je davčni organ ugotovil že dne 4. 3. 2018. Z navedenima nezakonitima pošiljkama so sostorilci zatajili trošarinske dajatve v višini 19.470,43€.

12.Da osumljeni sostorilci opravljajo delo na črno skladiščenja in mešanja biodizla z naftnimi derivati na lokaciji ... že vsaj od dne 16. 1.2018, je davčni organ ugotovil, ko je navedenega dne v priklopnem vozilu cisterna družbe F., d.o.o., bila odkrita mešanica, katero je prevoznik prevažal iz nepriglašenega industrijskega obrata iz ... preko Dupleka v Italijo. Tega dne je bilo posledično ugotovljeno, da navedeni industrijski obrat poleg nepriglašenega skladiščenja in proizvodnje služi tudi nezakoniti trgovini na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi po klasifikaciji dejavnosti SKD 46.710. Isto priklopno vozilo cisterna družbe F., d.o.o., reg. št. ..., je bilo 11. 12. 2018 na predmetni lokaciji prazno parkirano v neposredni bližini predmetnega odprtega garažnega objekta.

13.Prav tako je davčni organ že 22. 1. 2018 ugotovil, da sostorilci skladiščenje in mešanje na črno na kritični lokaciji izvajajo tudi v 1000 litrskih IBC kontejnerjih, ki so bili enako po nepriglašenem skladiščenju in mešanjem z biodizlom od tam nezakonito prevažani v smeri Italije. Z navedeno nezakonito pošiljko so sostorilci zatajili trošarinske dajatve v višini 10.069,61 €. Tako je bilo v nadzoru ugotovljeno, da sta nabavo in skladiščenje predmetnega trošarinskega izdelka v sostorilstvu organizirala A. A. in B. B. preko svoje prevozniške družbe F., d.o.o., in s pomočjo sostorilca C. C., kar sta storila tako, da so v družbi F., d.o.o. zaposleni vozniki po njunem navodilu s cisternami navedenih družb iz Slovaške na lokacijo ..., kjer jima je dal skladiščne prostore na razpolago solastnik C. C., ki je sodeloval pri točenju, mešanju in čiščenju, pripeljali težko olje, pridobljeno iz nafte, pod pretvezo oz. z lažnimi prevoznimi listinami, da gre za antikorozivno sredstvo, katero ne podleže trošarinskim obveznostim, namenjeno prevozu v Bolgarijo s strani pošiljatelja slamnate družbe G., d.o.o. iz Ljubljane. Težko olje, pridobljeno iz nafte, so nato na lokaciji prečrpali v podzemni rezervoar kapacitete cca. 90.000 litrov, ki je bil opremljen z večjimi varjenimi cevmi za črpanje in večjo električno črpalko, ki je bila nadalje s cevmi in zračnim kompresorjem povezana z neregistriranim priklopnim vozilom - cisterno kapacitete cca. 30.000 litrov, v kateri se je neprijavljeno nahajalo še 19.500 litrov biodizla, ki na podlagi analize spada v tarifno številko KN 3826 00 90 in kot tak podleže posebnemu nadzoru po 101. členu Zakona o trošarinah (ZTro-1) s potrebno prijavo davčnemu organu najmanj tri delovne dni pred začetkom skladiščenja in vodenjem evidence o predelavi in skladiščenju, česar osumljeni niso storili. Od tam pa so ga nato vozniki družbe F., d.o.o., in C. C., s.p. prevažali v Italijo z lažnimi dokumenti, da gre za biološko tekočino.

14.Navedeno je bilo ugotovljeno s predhodno zbranimi obvestili davčnega organa in izvedbo finančnih nadzorov 16. 1. 2018, 17. 1. 2018, 22. 1. 2018 in 4. 3. 2018, kar je bilo predhodno že zapisano v uradnih zaznamkih s številkami 0612-164/2017-13 z dne 16. 1. 2018, 0612-164/2017-15 z dne 17. 1. 2018, 0612-164/2017-17 z dne 22. 1. 2018 in 0612-164/2017-29 z dne 4. 3. 2018. Iz tega izhaja, da je davčni organ v postopku nadzora na podlagi dejanskega stanja ugotovil, da je A. A. najmanj od 16. 1. 2018 do 11. 12. 2018 na odprtem garažno industrijskem objektu na naslovu ... dejansko vzpostavil obratovanje skladišča za vse vrste blaga po SKD 52.100 in opravljal dejavnost mešanja biodizla z naftnimi derivati oz. proizvodnje naftnih derivatov po SKD 19.200 s podzemnim rezervoarjem in črpalnim sistemom, čeprav navedene dejavnosti ali dela ni imel vpisane ali priglašene, kot to določa ZPDZC-1.

15.Glede na navedeno je uradna oseba tožniku prepovedala opravljanje obratovanja skladišča za vse vrste blaga in opravljanje dejavnosti mešanja biodizla z naftnimi derivati oz. proizvodnje naftnih derivatov, saj je bilo v postopku nadzora ugotovljeno, da A. A., ki opravlja navedeno dejavnosti ali delo, ni vpisan ali nima priglašenega dela, kot to določa ZPDZC-1 ali drug zakon in da gre za opravljanje dela na črno, ki je po ZPDZC-1 prepovedano.

16.Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ zavrnilo.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

17.Tožnik se z izpodbijano določbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba v razmerju do tožnika v celoti neobrazložena, saj v obrazložitvi manjka kakršnakoli dokazna ocena. Slednje toženkinega golega sklicevanja na posamezne dokaze, kot so uradni zaznamki, ugotovitve toženke v postopku davčnega nadzora ipd. ne more nadomestiti. Dokazna ocena mora biti izvedena analitično-sintetično (ocena vseh dokazov posebej, nato pa še vseh dokazov skupaj), pri čemer se mora organ opredeliti do njihove dokazne vrednosti, navesti, kaj iz njih izhaja (povzetek bistvene vsebine dokazov) in čemu ta dejstva šteje za dokazana. Toženka pa v izpodbijani odločbi preprosto zaključi, da je tožnik skupaj z B. B. in C. C. skladiščil sporno blago, pri tem pa zgolj navede dokaze, iz katerih bi to naj izhajalo, slednjih pa v ničemer dokazno ne oceni. Takšna odločba je že na prvi pogled arbitrarna in pomanjkljiva, saj manjka obrazložitev glede odločilnih dejstev, tožnik pa se ne more opredeliti do obremenilnih dokazov niti jih izpodbijati. Ti so namreč predpostavljeni kot neizpodbitno dejstvo. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita, saj se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Sklicuje se na 214. člen ZUP. Iz izpodbijane odločbe je jasno razvidno, da je ugotovljeno dejansko stanje podano izrazito pavšalno in v ničemer ni podprto z dokazi, prav tako pa vse "ugotovitve" toženke slonijo na neobrazloženih zaključkih. Enako velja tudi glede očitka dela na črno. Toženka pa v izpodbijani odločbi v ničemer ne pojasni oz. ne navede, kako in na kakšen način je vršila nadzor, s katerim ravnanjem je tožnik izvrševal zakonske znake prekrška in kako je toženka to zaznala; kako je razvidno, da je prav tožnik tisti, ki je izvrševal očitani mu prekršek, če sploh; subjektivni odnos storilca do prekrška; dokazov v podkrepitev svojih trditev in temeljnih razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov. Zgolj golo navajanje zaključkov brez obrazložitve, kako je toženka do slednjih prišla, ne zadosti kriterijem 214. člena ZUP. Tudi pavšalno sklicevanje na zapisnike iz drugih postopkov ne more sanirati umanjkanja obrazložitve, saj slednji niso povzeti v delu, ki ga toženka šteje za relevantnega, niti ni obrazloženo, čemu tam ugotovljena dejstva šteje za dokazana in uporabljiva v konkretnem postopku. Izvrševanje zakonskih znakov domnevnega dela na črno toženka tožniku preprosto pripiše brez obrazložitve oz. izvedene dokazne ocene, pri tem pa se sklicuje zgolj na finančno preiskavo in v njej opravljena preiskovalna dejanja oz. na ugotovitve v drugih postopkih, pri čemer naniza očitke brez obrazložitve, tako da določena dejstva šteje kot resnična oz. izkazana, razlog temu pa ostaja nerazjasnjen. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni moč razbrati, kateri od pavšalno navedenih dokazov služi dokazovanju katere okoliščine in kako je toženka izvedla dokazno oceno. Zato meni, da izpodbijana odločba ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin odločbe in se je tako tudi ne da preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev postopkovnih pravil iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Toženka ni dokazala, da je tožnik dejansko opravljal očitano delo na črno na lokaciji ..., ki v naravi predstavlja avtomehanično delavnico (ne pa garažno-industrijski objekt), katera služi za opravljanje dejavnosti C. C., s. p., katere lastnik sploh ni tožnik. Kakršnekoli povezanosti z zadevno nepremičnino in dejanskega tamkajšnjega opravljanja dejavnosti skladiščenja in proizvodnje naftnih derivatov s strani storilca, pa toženka ni ne obrazložila ne izkazala. Tako ostaja popolnoma nejasno, kako in na kakšen način bi naj tožnik izvrševal očitani prekršek (na tuji nepremičnini), kot tudi, kako je toženka to zaznala oz. ugotovila. Toženka očitno izvrševanje zakonskih znakov dela na črno v sostorilstvu tožniku kar pripiše, zgolj na podlagi sorodstvene vezi oz. poznanstva z drugimi udeleženci postopka, na temelju česar ga toženka označi za "dejanskega uporabnika" predmetnih (domnevno skladiščnih) prostorov. Pri tem pa iz izpodbijane odločbe ni zaznati, da bi toženka opravila ugotovitveni postopek, niti ne ponudi dokazov, ki bi tožnika povezovali s sporno lokacijo, kaj šele z očitanim delom na črno. Zgolj pavšalno nizanje okoliščin, ki bi naj izhajale iz davčne preiskave, brez obrazložitve, kako je slednje toženka zaznala in na katere dokaze in čemu nanje opira svoje očitke (izvedba dokazov in dokazna ocena), ne zadostujejo za izdajo izpodbijane odločbe. Toženka tudi ne obrazloži navedb glede sodelovanja tožnika pri domnevnem prečrpavanju in skladiščenju biodizla oz. težkega olja na sporni lokaciji skupaj z B. B. in C. C. (na podlagi katerih dejstev in dokazov so njegove "ugotovitve" utemeljene). Vse, kar toženka navede je, da je 12. 12. 2018 na odprtem garažno industrijskem objektu (v resnici gre za avtomehanično delavnico) opravila finančni nadzor. Tožniku se vloga sostorilca preprosto pripiše, brez kakršnekoli dokazne ocene, docela nerazjasnjeno je, kako je toženka ugotovila, da je domnevno skladiščena tekočina na sporni lokaciji res biodizel oz. težko olje, da predmetni "industrijski obrat" služi nezakoniti trgovini na debelo z gorivi po klasifikaciji SKD 46.710. Toženka zgolj našteje preiskovalna dejanja, ki jih je opravila 11. 12. 2018 na sporni lokaciji.

Vsebina naštetih preiskovalnih dejanj in na podlagi njih zbrani dokazi niso opisani niti ni obrazložena njihova dokazna ocena. Glede analize sploh ni opredeljeno, kaj bi s to naj bilo ugotovljeno, še manj pa na kakšen način oz. po kakšni metodologiji. Toženka se ne more zgolj posplošeno sklicevati na izsledke analiz v drugih postopkih, ne da bi ugotovitve slednje povzela v izpodbijani odločbi in utemeljila, v katerem delu in zakaj jih šteje za verodostojne ter uporabljive v konkretni zadevi. Pavšalno se sklicuje na druge, s tem nepovezane postopke, na podlagi katerih preprosto zaključi, katera dejstva šteje za dokazana, brez obrazložitve, čemu je temu tako, niti katera takšna domnevna dejstva izhajajo iz katerega postopka. S tem onemogoča pravico do izjave tožnika, saj se sploh ne more seznaniti z očitki iz izpodbijane odločbe. Posledično izpodbijane odločbe ne gre preveriti, saj ni v ničemer obrazloženo, čemu toženka določena dejstva šteje za izkazana. Pripominja še, da se dokazi, pridobljeni s strani policije v hišni preiskavi, ne smejo uporabiti v davčnem postopku, saj gre za preiskovalni ukrep, glede katerega veljajo stroga procesna jamstva Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in so dovoljena oz. odrejena samo s sodno odločbo, zaradi načela sorazmernosti, pa so dovoljena samo v primeru utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, ne pa prekrška. To stališče izhaja iz sodne prakse VSRS, sodba IV Ips 53/2015 z dne 17. 11. 2015. Navaja še, da je v celoti izostala utemeljitev podanosti objektivnega in subjektivnega elementa sostorilstva tožnika in njenega subjektivnega (krivdnega) odnosa do očitanega dela na črno. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da ni mogoče slediti tožniku, da izpodbijana odločba ni obrazložena v skladu z določbami 214. člena ZUP in je tudi ni mogoče preizkusiti. Zadeva je bila organu vrnjena v ponovni postopek z napotilom, da odpravi ugotovljeno kršitev postopka, razčisti dejansko stanje stvari ter ugotovi vsa za ta postopek pravno relevantna dejstva in okoliščine, svojo odločitev v ponovnem postopku pa obrazloži tako, da jo bo mogoče preizkusiti. Toženka je v drugostopenjski odločbi med drugim tudi opozorila, da mora biti stranki zagotovljena možnost, da se o vseh relevantnih dejstvih in dokazih, na katere organ opira svojo odločitev, v postopku pred izdajo odločbe izreče. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ svojo odločitev utemeljil tako, da omogoča presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Tako je v izpodbijani odločbi podrobno navedeno dejansko stanje in dokazi, na katere je to oprto (spremljanje pritožnikovega ravnanja v dneh 16. 1. 2018, 17. 1. 2018, kar je razvidno iz uradnih zaznamkov, ki se nahajajo v upravnih spisih, zapisniki o odvzemu vzorcev, mnenja o trošarinskem blagu, poročila o laboratorijskih preiskavah, ki se vsi nahajajo v upravnih spisih). Ravno tako ni mogoče slediti tožbenim navedbam o napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Prvostopenjski organ je ugotovil tožnikovo delo oziroma opravljanje dejavnosti na črno s spremljanjem tožnika, ki je med drugim 17. 1. 2018 na naslovu ... iztočil naftni derivat iz vozila družbe F., d.o.o., dne 20. 9. 2018 pa skupaj z C. C. črpal naftne derivate na lokaciji ..., kar vse je bilo navedeno v zapisniku z dne 21. 5. 2018, na katerega tožnik ni podal pripomb.

Slediti ni mogoče niti tožbeni navedbi, da bi morali biti iz postopka izločeni vsi dokazi iz kazenskega postopka, pridobljeni na podlagi hišne preiskave. Kot je določeno v drugem odstavku 164. člena ZUP, se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru. Navedeno pomeni, da lahko organ v upravnem postopku uporabi tudi dokaze, ki so pridobljeni v hišni preiskavi, ki se opravi po določbah ZKP. Tudi v sodbi VS RS opr. št. IV Ips 53/2015, ki jo navaja tožnik, ni navedeno, da dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, ni mogoče uporabiti v upravnem postopku. Pri tem tudi ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da izpodbijana odločba predstavlja prekrškovno odločbo. Izpodbijana odločba je izdana v upravnem postopku po določbah ZPDZC-1, pri izdaji katere se uporabijo določbe ZUP. Z izpodbijano odločbo ni bil ugotovljen nikakršen prekršek niti ni bila za kakršenkoli prekršek izrečena z zakonom predpisana sankcija, temveč je bilo z izpodbijano odločbo zgolj prepovedano opravljanje dela oz. dejavnosti na črno. Zato so vse tožbene navedbe, ki se nanašajo na storitev prekrška oz. ugotavljanje zakonskih znakov prekrška, za ta postopek brezpredmetne in se toženka do njih ni opredeljevala. V konkretnem postopku je bistveno, da je bilo ugotovljeno tožnikovo delo oz. opravljanje dejavnosti na črno, kar je v izpodbijani odločbi tudi ustrezno obrazloženo. Kot je bilo tožniku pojasnjeno že v prvem postopku, je prekrškovni postopek, ki se vodi po določbah Zakona o prekrških, ločen od tega konkretnega postopka, ki se vodi po določbah ZUP.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kar je tudi skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

Tožba je utemeljena.

Šesta alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oz. dela, kadar posameznik opravlja dejavnost oz. delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kot to določa ta ali drugi zakon. Opravljanje dela na črno iz prvega odstavka 3. člena ZPDZC je prepovedano (drugi odstavek 3. člena ZPDZC). V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPDZC-1 nadzorni organ, ki pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi kršitve 3. člena ZPDZC-1, z odločbo prepove opravljanje dela na črno.

Načelo materialne resnice, ki je tudi temeljno načelo upravnega postopka, nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). To načelo je povezano z načelom proste presoje dokazov - cilj je namreč ugotovitev objektivnega stanja zadeve. O tem, katera dejstva je treba šteti za dokazana, presodi uradna oseba po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (10. člen ZUP). Gre za pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja. Hkrati pa predstavlja tudi dolžnost, da uradna oseba v to presojo vključi vse upoštevne dokaze ter vestno, skrbno izvede njihovo analizo. Različne vrste dokazov so si med seboj enakovredne, organ pa mora skrbno obrazložiti, zakaj meni, da določeni dokazi potrjujejo določena dejstva. Ta naloga organa izhaja tudi iz 214. člena ZUP, ki med drugim določa, da obsega obrazložitev odločbe ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.

Tako za popolno in pravilno obrazložitev odločbe skladno z 214. členom ZUP ne zadošča sklicevanje na to, da je bila v upravnem postopku stranka pisno seznanjena z vsebino zapisnikov z dne 7. 3. 2019 in 21. 5. 2020 (zoper katere ni imela pripomb). Toženka bi morala v obrazložitvi upravne odločbe povezati zatrjevana ugotovljena dejstva v postopku tudi z dokazi in pojasniti, kateri dokaz (oz. kateri del dokaza) potrjuje v postopku ugotovljeno (posamično) dejstvo. Šele takrat bi obrazložitev štela za pravilno in skladno z 214. členom ZUP.

Toženka sicer meni, da so v izpodbijani odločbi podrobno navedeni tudi dokazi, na katere je dejansko stanje zadeve oprto (pri tem se sklicuje na spremljanje tožnikovega ravnanja v dneh 16. 1. 2018, 17. 1. 2018, kar je razvidno iz uradnih zaznamkov, ki se nahajajo v upravnih spisih, zapisniki o odvzemu vzorcev, mnenja o trošarinskem blagu, poročila o laboratorijskih preiskavah, ki se vsi nahajajo v upravnih spisih). Navaja, da je organ ugotovil tožnikovo delo oz. opravljanje dejavnosti na črno s spremljanjem tožnika, ki je med drugim 17. 1. 2018 na naslovu ... iztočil naftni derivat iz vozila družbe F., d.o.o., dne 20. 9. 2018 pa skupaj z C. C. črpal naftne derivate na lokaciji ..., kar vse je bilo navedeno v zapisniku z dne 21. 5. 2020 (na katerega tožnik ni podal pripomb).

Kot opozarja tožnik, pa se toženka glede v postopku zatrjevano ugotovljenih dejstev v obrazložitvi pavšalno sklicuje na dokaze (npr. uradne zaznamke, ki se sicer nahajajo v upravnih spisih (vendar ne pojasni, katero dejstvo naj bi bilo potrjeno (s katero) ugotovitvijo iz uradnega zaznamka), analizo odvzetih vzorcev (vendar brez navedb izsledkov analize in katera ugotovljena dejstva upravnega postopka potrjujejo), zbrana obvestila in dokumentacijo (ni navedeno, katera dokumentacija oz. obvestila so to in katera dejstva naj bi potrjevala), enako velja tudi glede sicer bolj določno opredeljenih "zbranih obvestil in izvedbo finančnih nadzorov 16. 1. 2018, 17. 1. 2018, 22. 1. 2018 ter 4. 3. 2018, kar je bilo zapisano v uradnih zaznamkih iz navedenih dni finančnih nadzorov, vendar pa tudi v tem delu v obrazložitvi organ ne pojasni, iz katerega posameznega zbranega obvestila oz. uradnega zaznamka naj bi izhajalo posamično dejstvo, ugotovljeno v upravnem postopku, prav tako pa organ tudi ne pojasni, kateri del uradnega zaznamka potrjuje zatrjevana ugotovljena dejstva tožnikovega dela oz. opravljanja dejavnosti na črno, česar vsega toženka tudi v drugostopenjski odločbi ne odpravi.

Sodišče glede dejstev, glede katerih toženka meni, da so ugotovljena z navedenimi uradnimi zaznamki, pojasnjuje, da temu ne sledi (že zato, ker tega ni v obrazložitvi pojasnil sam organ (izvedel dokazne ocene in podal razlogov, kateri dokaz potrjuje katero od zatrjevanih dejstev (in v katerem delu)) in niti ne toženka), prav tako pa se organ in niti toženka ne sklicujeta na uradni zaznamek z dne 20. 9. 2018 (niti ne povezujeta, kako naj bi ta uradni zaznamek potrjeval navedeno dejstvo v izpodbijani odločbi, da naj bi tožnik tega dne skupaj z C. C. črpal naftne derivate na lokaciji ...), nadalje pa tudi iz uradnega zaznamka z dne 17. 1. 2018 ni razvidno, da naj bi tožnik tega dne na naslovu ... iztočil naftni derivat iz vozila družbe F., d.o.o. (navedeno je v tem uradnem zaznamku v upravnem spisu, da je uradna oseba zaznala, da sta tovorno vozilo s cisterno, last družbe F., d.o.o., in tožnikovo vozilo VW Touran, v katerem je bil tožnik, zavila na dvorišče poslopja na naslovu ... in ..., kjer sta vozili ostali do naslednjega dne (nič pa ni navedeno o iztakanju naftnih derivatov na tem naslovu)). Neopravljene analize dokazov in pojasnila, kako ti dokazi potrjujejo navedena dejstva v sami obrazložitvi odločbe, pa ne more popraviti dejstvo, da so ta (v obrazložitvi neizkazana) dejstva navedena v zapisniku z dne 21. 5. 2020, na katerega tožnik ni imel pripomb.

Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti torej v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče.

V konkretni zadevi organ obrazložitve ni podal na navedeni način in s tem ni zadostil zahtevam iz 214. člena ZUP, kot zatrjuje že tožnik. Sodišče pritrjuje tožniku, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, zakaj šteje zatrjevana dejstva za dokazana. Zgolj golo navajanje zaključkov brez obrazložitve, kako je organ do njih prišel, ne zadosti kriterijem 214. člena ZUP. Organ tako ni izkazal, da je tožnik dejansko opravljal očitano delo na črno na lokaciji ..., prav tako organ tudi ni ne obrazložil ne izkazal tožnikovega tamkajšnjega opravljanja dejavnosti skladiščenja in proizvodnje naftnih derivatov s strani storilca. Organ tudi ne obrazloži in ne izkaže navedb glede sodelovanja tožnika pri prečrpavanju in skladiščenju biodizla oz. težkega olja na sporni lokaciji skupaj z B. B. in C. C. Nerazjasnjeno tudi ostaja, kako je organ ugotovil, da je skladiščena tekočina na sporni lokaciji res biodizel oz. težko olje, da predmetni "industrijski obrat" služi nezakoniti trgovini na debelo z gorivi po klasifikaciji SKD 46.710. S tako ne/obrazloženo odločbo namreč organ onemogoča pravico do izjave tožnika, saj se ta ne more seznaniti z očitki iz izpodbijane odločbe. Posledično se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni v ničemer konkretno obrazloženo, čemu organ zatrjevana dejstva šteje za izkazana (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče že na podlagi navedenega v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek, ni pa se opredeljevalo še do preostalih ugovorov tožnika.

29.V ponovljenem postopku bo moral organ (peti odstavek 64. člena ZUS-1) izdelati obrazložitev odločbe na podlagi 214. člena ZUP in pojasniti, kako je ugotovil in izkazal zatrjevana dejstva upravnega postopka (na podlagi katerih (delov, in to natančno specificiranih) dokazov za vsako od zatrjevanih dejstev).

30.Sodišče še pripominja, da zadevni postopek ni prekrškovni postopek, pač pa se je v zadevi odločalo v upravnem postopku na podlagi določb ZPDZC-1, v katerem se uporablja ZUP. Sodišče zato pritrjuje trditvam toženke, da so zato v konkretni zadevi pravnonerelevantne navedbe tožnika, ki se nanašajo na storitev prekrška oz. ugotavljanje zakonskih znakov prekrška, saj to ni predmet zadevnega postopka.

K II. točki izreka

31.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22 % DDV 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

32.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1Navedeno je bilo ugotovljeno z vzpostavljeno povezavo podzemnega rezervoarja kapacitete 90.000 litrov, v kateremu se je nezakonito nahajalo še 17.400 litrov težkega olja, preko večjih varjenih cevi in spojk do večje zmogljivejše električne črpalke za pretakanje večjih količin naftnih derivatov ter nadalje preko cevi do neregistriranega priklopnega vozila - cisterne s serijsko številko 759121990, kapacitete cca. 30.000 litrov, v kateremu se je nezakonito nahajalo še 19.500 litrov biodizla. Na slednjo cisterno je zraven cevi napeljane do električne črpalke bil vezan še električni zračni kompresor, ki je omogočal odpiranje ventilov na cisterni in s tem pretok oz. črpanje biodizla iz nje.

2To so: vzorčenje tekočine iz cistern in rezervoarjev, zaseg priklopnega vozila, fotografiranje okoliščin, zbiranje obvestil in zbiranje (neimenovane in nespecificirane) dokumentacije.

3Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004 ter sodbe Upravnega sodišča RS II U 71/2019 z dne 15. 9. 2021, II U 28/2019 z dne 29. 9. 2021, II U 301/2021 z dne 20. 4. 2022 in druge.

Zveza:

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 3, 3/1, 3/1-6, 3/2, 18, 18/1, 19 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.