Jedro

Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine dopolnila 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe ter z znižanjem starostne meje za enega otroka izpolnila pogoje iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnina je bila odmerjena v višini 83,75 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1972 do leta 1989. Ker je bila z izpodbijanima upravnima odločbama pokojninska osnova izračunana pravilno in zakonito, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za odmero starostne pokojnine v višjem znesku.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub kasnejši sodni odpravi izpodbijanih odločb, s katerima je bila tožnici zavrnjena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, protipravno ravnanje toženca, kot ena izmed kumulativno določenih predpostavk odškodninske odgovornosti, ni podano. N apake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožniku, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 11. 12. 2013, v prvostopenjski odločbi z dne 3. 6. 2013 pa je dodalo nov odstavek, po katerem se tako odmerjena pokojnina izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek na drugačno odmero starostne pokojnine in vračilo akontacije dohodnine, je zavrnilo (II. točka izreka). Obenem je sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti 248,03 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu sodbe, torej II. točki izreka, se pritožuje tožnica. Vztraja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in opozarja na 214. člen ZUP, ki določa, kako mora biti odločba obrazložena. Izpodbijana odločba ne vsebuje vseh podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti izračun starostne pokojnine, saj niso razvidni podatki o izplačanih plačah. Ti podatki se tudi sicer ne skladajo s podatki o plačah, ki jih je prejemala pri delodajalcu A. d. d. V zvezi z zahtevkom za plačilo preveč plačane dohodnine pa meni, da je osnovni namen določb ZPIZ-1 v tem, da se vzpostavi stanje, kot bi bilo v primeru izdaje pravilne odločbe. Upokojenec namreč ne sme biti v ničemer prikrajšan. Zato ne gre toliko za odškodninski zahtevek, temveč bolj za vzpostavitev takšnega stanja, kot bi obstajalo v primeru izdaje pravilne odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu(1) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. V tej zadevi je v pritožbenem postopku ob presoji pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 11. 12. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2013 sporen (le) izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine. Hkrati je sporno, ali je toženec tožnici dolžan vrniti akontacijo dohodnine, ki jo je odvedel od skupnega zneska za nazaj priznanih in izplačanih pokojnin.

K pritožbi v delu, ki se nanaša na izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 11. 12. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2013, s katero je bila tožnici odmerjena starostna pokojnina v znesku 763,59 EUR mesečno od 1. 5. 2008 dalje z uskladitvami. Odločbi sta bili izdani po tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju(2) tožnici ob odpravi predhodno izdanih zavrnilnih odločb priznalo pravico do starostne pokojnine od 1. 5. 2008 dalje in tožencu naložilo njeno odmero.(3) Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine, torej do 1. 5. 2008, dopolnila 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe ter z znižanjem starostne meje za enega otroka izpolnila pogoje iz 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Pokojnina je bila odmerjena v višini 83,75 % pokojninske osnove v višini 839,75 EUR, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1972 do leta 1989. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bila z izpodbijanima odločbama pokojninska osnova izračunana pravilno in zakonito.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da preizkus izpodbijanih odločb ni mogoč. Kot opozarja pritožba, obrazložitev odločbe skladno z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami) obsega: obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Obrazložitev izpodbijanih odločb je skladna z 214. členom ZUP in med drugim vsebuje tako pravno podlago za sprejeto odločitev, kot pravnorelevantna dejstva, ki so bila s tem v zvezi ugotovljena. V izračun pokojninske osnove upoštevani podatki o plačah za posamezna leta so razvidni iz prilog k prvostopenjski odločbi, ki so sestavni del odločbe. Izpodbijani odločbi sta ustrezno obrazloženi.

8. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, je toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno upošteval podatke o plačah, kot izhajajo iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno z 203. členom ZPIZ-1 se pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca, ki jo je toženec vodil na podlagi določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami; ZMEPIZ)(4) ima značaj javne listine. Dejstva, ki izhajajo iz javne listine, se štejejo za resnična(5) , po 4. odstavku 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati drugače. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa tudi še v pritožbi, zgolj pavšalno navajala, da se upoštevani podatki o plačah ne ujemajo s plačo, ki jo je prejemala, niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi pa ni zatrjevala, še manj dokazovala, v čem konkretno naj bi bili upoštevani podatki napačni. Pojasniti pa je potrebno, da je toženec v pokojninsko osnovo utemeljeno upošteval plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in torej ne plače, kot jih je tožnica prejemala, ter jih nato tudi pravilno preračunal z valorizacijskimi količniki tako, da ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v letu 2007. 9. Po 1. odstavku 39. člena ZPIZ-1 se namreč starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. V 4. odstavku 39. člena ZPIZ-1 pa je določeno, da se za izračun pokojninske osnove po tem zakonu vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Te stopnje po 5. odstavku 39. člena ZPIZ-1 ugotovi in določi minister, pristojen za finance. Povprečne stopnje davkov in prispevkov oziroma iz njih preračunani količniki za preračun bruto osnove v neto vrednost so objavljeni v Uradnem listu RS. Povprečno mesečno neto osnovo za posamezno koledarsko leto se izračuna tako, da se povprečno mesečno bruto osnovo tega leta deli s količnikom, ki izraža višino povprečne stopnje davkov in prispevkov. Pri izračunu pokojninske osnove se torej ne upošteva zneskov dejanskih neto plač, kot jih je prejel zavarovanec, ampak plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Tako preračunane plače oziroma osnove pa se lahko razlikujejo od dejansko prejetih oziroma neto plač.

10. Enako določbo kot ZPIZ-1 v 4. odstavku 39. člena je za izračun pokojninske osnove v 44. členu vseboval že do 31. 12. 1999 veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ; Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami). V prehodni določbi 311. člena ZPIZ pa je bilo izrecno določeno tudi, da se pri izračunu pokojninske osnove za čas do 31. 12. 1990 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih. Enako določbo vsebuje tudi ZPIZ-1 v 1. odstavku 408. člena. Pred 1. 4. 1992 je bilo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/83; Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami), ki je v 20. členu določal, da se je pokojninska osnova izračunala z upoštevanjem osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Če je osnovo za odmero prispevkov predstavljal zavarovančev osebni dohodek, se je pokojninska osnova izračunala z upoštevanjem osebnega dohodka, zmanjšanega za plačane prispevke in davke iz osebnega dohodka. Za izračun pokojninske osnove se je tako pred uveljavitvijo ZPIZ upoštevala plača v neto znesku, vse od uveljavitve ZPIZ dalje pa bruto plača, preračunana s količnikom povprečne stopnje davkov in prispevkov v neto zneske. Tudi ZPIZ-2 ohranja že uveljavljen neto sistem in preračun bruto osnov v neto vrednost.(6) Za izračun pokojninske osnove z upoštevanjem dejansko prejetih oziroma neto plač, za kar se zavzema tožnica, ni nobene podlage.

11. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je toženec plače iz prejšnjih let utemeljeno valoriziral na raven plač in pokojnin iz leta 2007. Po 1. odstavku 47. člena ZPIZ-1 se pri določitvi pokojninske osnove plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki, tako da ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Ker je bila tožnici pravica do pokojnine priznana od 1. 5. 2008 dalje, je koledarsko leto pred uveljavitvijo pokojnine, leto 2007. Ti valorizacijski količniki so določeni v Pravilniku o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2007 (Ur. l. RS, št. 47/2008). Tako določene količnike je toženec tudi upošteval pri valorizaciji plač od leta 1972 dalje.(7)

12. Glede na vse navedeno je torej tudi po stališču pritožbenega sodišča toženec pravilno izračunal pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine, in je pritožba v zvezi s tem neutemeljna.

K pritožbi v delu, ki se nanaša na vračilo akontacije dohodnine

13. Neutemeljena pa je tudi pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka na plačilo oziroma vračilo odvedene akontacije dohodnine.

14. Ta del tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje glede na tožničine navedbe obravnavalo kot odškodninski in presodilo, da kljub kasnejši sodni odpravi izpodbijanih odločb, s katerima je bila tožnici zavrnjena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, protipravno ravnanje toženca kot ena izmed kumulativno določenih predpostavk odškodninske odgovornosti ni podano. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem sodišča prve stopnje soglaša. 15. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega,(8) pa tudi pritožbenega sodišča,(9) napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožniku, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi njihovo ravnanje lahko šteli za samovoljno in arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov. Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastili je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.

16. Zmotno je tožničino stališče v pritožbi, da ji je toženec akontacijo dohodnine dolžan vrniti zaradi vzpostavitve takšnega stanja, kot bi obstajalo v primeru že v letu 2008 izdane pravilne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine. Za to namreč ni, niti v ZPIZ-1, nobene podlage. Toženec je kot izplačevalec pokojnine zaradi preseganja meje, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini,(10) na podlagi 3. odstavka 125. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami), ob izplačilu pokojnin za nazaj, odtegnil akontacijo dohodnine. Vračilo preveč plačane akontacije pa ni stvar toženca, temveč kvečjemu davčnega postopka.

K odločitvi pritožbenega sodišča

17. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče skladno s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje.

18. Hkrati je pritožbeno sodišče v skladu s 154. členom v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sklenilo, da tožnica, ker s pritožbo ni uspela, stroške krije sama.

(1) Sodba je v I. in III. točki izreka že postala pravnomočna in v tem delu ni predmet presoje pritožbenega sodišča. (2) Vrhovno sodišče RS je s sklepom, opr. št. VIII Ips 193/2011 z dne 19. 11. 2012 razveljavilo sodbi pritožbenega sodišča in sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine, zavrnjen ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(3) Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 3347/2012 z dne 9. 1. 2013, potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 131/2013 z dne 9. 5. 2013. (4) S 1. 1. 2014 je začel veljati Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št.111/2013 s spremembami; ZMEPIZ-1).

(5) Po 1. odstavku 224. člena ZPP listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa. (6) Po 2. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

(7) Razvidno iz podatkov o plačah in nadomestilih na prilogi k prvostopenjski odločbi.

(8) Na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 140/2013 z dne 14. 10. 2013. (9) Na primer sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. 434/2012 z dne 21. 2. 2013. (10) 40. člen v zvezi s 37. členom ZDoh-2.