Jedro

Dedič umrlega dolžnika vstopi v izvršilni postopek, ko je njegovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 4.10.2007 in naložilo dolžniku, da sam trpi svoje ugovorne stroške.

Proti takšnemu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega in izvršilnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker upniku ni vročilo njegovega ugovora v odgovor. V izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, zakaj je obveznost prejšnjega dolžnika prešla nanj, niti ni navedena pravna podlaga, ki bi utemeljevala tak prehod, prehod obveznosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju pa ni zakonit. Sklep o prehodu obveznosti je bil izdan zgolj na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, v katerem je upnik kot novega dolžnika navedel kar dediča prejšnjega dolžnika. V konkretnem primeru ni podano zakonito univerzalno pravno nasledstvo dolgov in obveznost ni prešla na novega dolžnika, zato tudi izvršba z novim izvršilnim sredstvom ni dopustna. Navaja še, da je kljub izrecnemu opozorilu, naj sodišče do pravnomočnosti ne pošilja izvršilnega sklepa izplačevalcu plače in banki, banka že nezakonito blokirala denarna sredstva v višini terjatve. Predlaga, "da naj se ugotovi, da izvršba zoper dolžnika ni dopustna, da naj se izvršba ustavi, sklep z dne 4. 10. 2007 in 29. 10 2007 pa razveljavi." Priglaša pa tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljana relativna bistvena postopkovna kršitev, do katere naj bi po pritožbenih navedbah prišlo zaradi opustitve vročitve ugovora upniku v odgovor, ni podana že iz razloga, ker pritožba niti ne zatrjuje, zakaj je oziroma bi lahko uporaba določbe III. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (I. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi z izvajanji, da upniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa velja kljub temu, da se pritožnik spušča na področje pravovarstvenega interesa nasprotne stranke, pojasniti, da je prvo sodišče postopalo pravilno, saj dolžnikov ugovor ni bil obrazložen (II. odstavek 53. člena ZIZ), ter ga zato ni bilo potrebno vročati v odgovor upniku (III. odstavek 53. člena ZIZ).

Ob dejstvu, da je prvo sodišče izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pritožnika na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega izhaja, da je pritožnik edini dedič po pokojnem dolžniku, ter glede na to, da pritožba ugotovitve, da je pritožnik dedič po pokojnem dolžniku niti ne izpodbija, se izkažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da se izvršba ne bi smela nadaljevati zoper dediča. Materialnopravno izhodišče presoje pravilnosti prvostopne odločitve je v I. odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev. Po IV. odstavku 24. člena ZIZ se tako izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogojem, če se z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla na novega dolžnika. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Ker je prvo sodišče pri odločanju o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika torej upoštevalo 24. člen ZIZ, ter na tej podlagi ugotovilo, da je prehod obveznosti na dediča izkazan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, se pritožnik neuspešno protivi odločitvi o procesnem nasledstvu.

Glede na to, da pritožba kakšne druge odločilne okoliščine v utemeljitev ugovorne trditve, da obveznost ni prešla na novega dolžnika (12. točka I. odstavka 55. člena ZIZ), niti ne navaja, se izkaže, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija. Ker pa ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ) Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam trpeti stroške, ki so mu zaradi vložitve pritožbe nastali (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).