Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo o neobstoju toženčeve odgovornosti iz naslova meničnega poroštva.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo o neobstoju toženčeve odgovornosti iz naslova meničnega poroštva.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu 0002 VL 118128/2012 z dne 20. 8. 2012 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je tožencu naloženo plačilo 17.049,37 EUR in plačilo izvršilnih stroškov, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaključilo je, da toženca njegov podpis na licu bianco menice zavezuje in je podana njegova odgovornost iz naslova meničnega poroštva (avala). Toženčevo sklicevanje na napake volje pri avaliranju bianco menice bi bilo lahko uspešno le v primeru, če bi v skladu z ustreznimi določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) vložil tožbo za razveljavitev pravnega posla. Ugovor nepoštene pridobitve menice (meničnega poroštva) je le pogoj za ugovor izpolnitve menice v nasprotju s sklenjenim sporazumom, slednjega pa toženec smiselno ni niti zatrjeval. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu 0002 VL 118128/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da ima toženec v obravnavanem primeru ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo in menično izjavo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice iz drugega odstavka 16. člena Zakona o menici (v nadaljevanju ZM). Te ugovore je toženec zatrjeval in tudi dokazal. 3. Tožnica je zoper navedeno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. V njem navaja, da je sodišče druge stopnje glede vprašanja nepoštenosti pridobitve avala zmotno uporabilo materialno pravo, ker je ugovore toženca presojalo po določilih ZM in ne po OZ. Opozarja, da toženec meničnopravnih ugovorov sploh ni podal. Menični porok ima po meničnem pravu na voljo le dve vrsti ugovorov - ugovor formalne nepravilnosti menice in ugovor subjektivne narave. Pri slednjem se avalist sklicuje, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s temeljnim poslom, če je imetnik menico pridobil nepošteno. Nepoštena pridobitev je zgolj predpostavka za uveljavljanje ugovora neskladnosti izpolnitve menice z osnovno pogodbo in ne samostojni ugovor. Pomembno pravno vprašanje v tej zadevi je tudi vprašanje tolmačenja termina nepoštena pridobitev menice po 16. členu ZM. Poudarja, da ZM govori o nepoštenosti pridobitve menice, ne avala. Drugostopenjsko sodišče ni obrazložilo, da naj bi bila sama menica pridobljena nepošteno. Menico je namreč izdal trasant in jo je izdal tožnici kot upnici za zavarovanje svojih obveznosti. Izdaja menice je bila med strankama dogovorjena, bilo je dano pooblastilo za izpolnitev bianco menice. Menica je bila torej pridobljena povsem pošteno. V primeru zmote ali napake volje avalista pa ni mogoče govoriti o nepošteni pridobitvi menice, ampak o izpodbijanju meničnega poroštva po OZ. Postavlja se tudi vprašanje, ali je za veljavnost meničnega poroštva potreben izrecni dogovor v temeljnem pravnem poslu. Menična zaveza je namreč abstraktna in neodvisna od osnovnega posla. Menična izjava pomeni pooblastilo izdajatelja menice (ne poroka) imetniku bianco menice v kakšnih okvirih lahko izpolni menico. Če se porok na menico podpiše kot porok, to nima nobene zveze s samim pooblastilom. Ravno tako je porokova izjava (podpis) samostojna in ni potrebno, da je poroštvo vnaprej dogovorjeno v osnovni pogodbi (kaj takega tudi ZM ne določa). Poroštvo je lahko tako dano samostojno mimo vsega na menici. Tudi določila OZ glede poroštva ne zahtevajo, da je poroštvo dogovorjeno med strankama posla. Za veljavnost poroštvene izjave ni pogoj strinjanje upnika s poroštvom. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali se lahko napaka volje glede danega avala uveljavlja v pravdi, v kateri je avalist tožen na plačilo, ali pa lahko avalist napako volje uveljavlja skladno z določili 46., 94. in 95. člena OZ na način, da mora vložiti tožbo za razveljavitev danega meničnega poroštva (pravnega posla)? - Ali se določba drugega odstavka 16. člena ZM tolmači tako, da že sama nepoštena pridobitev menice pomeni neveljavnost menice oziroma določene menične zaveze (poroštva), ali pa je nepoštena pridobitev menice zgolj predpostavka za uveljavljanje ugovora neskladnosti izpolnitve menice z osnovno pogodbo oziroma pooblastilom za izpolnitev menice? - Kako razlagati termin nepoštena pridobitev menice iz drugega odstavka 16. člena ZM? - Ali pomeni dejstvo, da imetnik bianco menice ni opozoril avalista menice o tem, kaj bo pomenil njegov podpis na menici, nepošteno pridobitev menice? - Ali je za veljavnost avala treba, da je izrecno dogovorjen v osnovnem pravnem poslu ali menični izjavi? - Ali pomeni dejstvo, da imetnik bianco menice ni opozoril oziroma poučil avalista menice o tem, kaj bo pomenil njegov podpis na menici, razlog za neveljavnost danega avala? - Ali v primeru, da je dan aval na bianco menico, pa aval ni dogovorjen ne v osnovnem pravnem poslu ne v menični izjavi, to pomeni neskladje izpolnitve menice z osnovnim pravnim poslom? Poudarja, da je sodna praksa glede vloge meničnih porokov, glede njihovih napak volje ter načinov uveljavljanja teh neoblikovana.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa ,

pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku), zaradi česar je revizijo v tem obsegu dopustilo.