Jedro

Pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti, morajo v skladu z 2. odstavkom 11. člena Zakona o gostinstvu predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki jo izda pristojna upravna enota.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo (pri)tožnika zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enota A, Izpostava B, št.... z dne 21.9.2001, s katero je bilo tožniku v 1. točki izreka prepovedano opravljati gostinsko dejavnost, dokler si ne bo pridobil odločbe o izpolnjevanju pogojev pristojnega upravnega organa Upravne enote A, Izpostave C. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz zapisnika z dne 13.9.2001 razvidno, da si (pri)tožnik ni pridobil odločbe pristojne upravne enote o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, česar pa tudi sam (pri)tožnik ne zanika. Razlogov, ki jih (pri)tožnik navaja v svoj prid in s katerimi pojasnjuje, zakaj še ni pridobil predpisane odločbe upravne enote, pa tožena stranke glede na določbe Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99, v nadaljevanju ZGos) ne more upoštevati. Glede na ugotovljeno dejansko stanje tožena stranka zaključuje, da je (pri)tožnik opravljal dejavnost, ne da bi si pridobil odločbo o izpolnjevanju pogojev, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97, v nadaljevanju ZTI) prepovedal opravljanje dejavnosti, ker se je le-ta opravljala brez ustreznega dovoljenja. Tožena stranka še pojasnjuje, da je odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti potrebno pridobiti še preden se dejavnost v gostinskem obratu prične opravljati. V tožbi tožnik navaja, da v konkretnem primeru nastopa kot najemnik na tej lokaciji, ter da je pred časom pridobil uporabno ter obratovalno dovoljenje za restavracijo na lokaciji "območja D". Nadalje navaja, da v primeru, če odločbi ostaneta v veljavi, bi to pomenilo izgubo službe sedaj zaposlenih delavcev kot tudi izpad dohodka tako tožniku kot državi. Dolžnost pridobitve uporabnega dovoljenja je bila med strankama dogovorjena kot dolžnost najemodajalca, rok izpolnitve le-tega pa je prav tako že potekel. Tožnik je poskrbel za izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev, uporabnega dovoljenja pa ni pridobil, ker najemodajalec ni pridobil uporabnega dovoljenja za celoten kompleks. Meni pa tudi, da mu spremembe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, v nadaljevanju ZGD) omogočajo milejše obravnavanje. Glede na navedeno, tožnik predlaga, da se odločbi organa prve stopnje in druge stopnje odpravita. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovor na tožbo. Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v postopku z vlogo št.... z dne 12.3.2002. Tožba ni utemeljena. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil opravljen inšpekcijski pregled poslovanja gostinskega obrata na podlagi določil ZGos. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da tožnik nima ustrezne odločbe o izpolnjevanju predpisanih pogojev za navedeni gostinski obrat, ker objekt K še nima uporabnega dovoljenja. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu je razvidno, da je to potrdil tudi vodja investicij AA. Na podlagi 1. odstavka 2. člena ZGos lahko opravljajo gostinsko dejavnost pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, kar pomeni, da mora v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZGos pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki jo izda pristojna upravna enota. Inšpekcijsko nadzorstvo za uresničevanje določb tega zakona opravlja pristojni tržni inšpekcijski organ. Na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000, v nadaljevanju ZPDZC) se šteje za delo na črno, če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti. Nadzor nad kršitvijo določb tega zakona je določen v 13. členu ZPDZC, ki določa, da kršitve določb tega zakona ugotavljajo inšpektorati in drugi organi v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in posebnimi zakoni. V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnik za poslovanje predmetnega gostinskega obrata nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, zato je bila na podlagi 4. odstavka 13. člena izdana odločba, s katero se je tožniku prepovedalo opravljanje tega dela. Glede na navedbe tožnika, da bi moral uporabno dovoljenje pridobiti najemodajalec, pa sodišče pripominja, da so te navedbe pravno irelevantne, saj iz samega ZGos jasno izhaja, da si mora pridobiti ustrezno odločbo o izpolnjevanju pogojev tista pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, kar pomeni, da si mora v konkretnem primeru ustrezno odločbo pridobiti tožnik, ki evidentno želi opravljati gostinsko dejavnost. Ker je v upravnem sporu mogoče izpodbijati samo dokončen posamični akt (2. odstavek 1. člena ZUS in 1. odstavek 157. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000 in 24/2003), to je akt zoper katerega ni pritožbe v upravnem postopku, je sodišče smiselno štelo, da tožeča stranka izpodbija samo drugostopenjsko odločbo. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in izdana v skladu z zakonom, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.