Jedro

Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.

Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pravni posel (darilna pogodba), sklenjen med A. A. st. kot darovalcem in toženko ter B. B. kot obdarjencema, ničen.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zmotna je ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena 3. 9. 1979, ko je bil podpisan aneks k glavni pogodbi z dne 3. 3. 1978. Ker je pogodba sklenjena takrat, ko je sklenjen sporazum o njenih bistvenih sestavinah, tak dogovor pa je bil med pogodbenimi strankami sklenjen 13. 1. 1978, je bila pogodba sklenjena tega dne. Pogodba z dne 3. 3. 1978 in dodatek k njej z dne 3. 8. 1979 sta bila le formalne narave. Po generalnem urbanističnem programu iz leta 1966 in Odloku o urbanističnem programu za območje mesta iz leta 1972 je območje s predmetnimi parcelami spadalo med obdelovalne in zelene površine, za katere je od leta 1974 do 2. 2. 1978 veljala splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in graditve zaradi zavarovanih tras predvidenih regionalnih in primestnih cest na območju mesta Ljubljane. Poleg tega so bile nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe, predmet prvega odstavka 11. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-73(1)). Napačna je ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 7/4 k. o. X nastala zgolj iz parcele 7/1 k. o. X. Tudi iz darilne pogodbe izhaja, da je nastala iz parc. št. 7/1, 8/1 in 8/2 vse k. o. X. Zmotno je stališče, da je denacionalizacijska odločba iz leta 1993 brezpredmetna. Sodba nasprotuje dokaznim listinam in sama sebi ter je zato ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek bistvene kršitve določb postopka ni utemeljen. V sodbi so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti.

6. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Trditev, da je bil dogovor sklenjen že 13. 1. 1978, je tožnik prvič podal v pritožbi, ne da bi navedel opravičljive razloge, zaradi katerih jih ni mogel podati v postopku pred sodiščem prve stopnje, in je zato neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker ta trditev ni bila podana pravočasno, sodišče kljub temu, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, ni bilo dolžno preizkusiti, ali je bila sporna pogodba nična zaradi zatrjevanega nasprotja s prepovedjo prometa iz občinskega predpisa, na katerega se sklicuje pritožba. Po stališču sodne prakse namreč sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.(2)

7. Glede na zatrjevani ničnostni razlog, ki ga je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa dejstvo, ali je bila pogodba sklenjena v januarju 1978 (kot zatrjuje tožnik v pritožbi), v marcu 1978 (kot je zatrjeval sam v postopku pred sodiščem prve stopnje) ali v avgustu 1979, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, ni odločilno. Tožnik je v tožbi in vlogah, podanih do zaključka obravnavanja, zatrjeval, da je pogodba nična, ker je bila sporna nepremičnina v nasprotju s kogentnimi določbami tedaj veljavnega ZKZ prenesena na osebi, ki nista imeli položaja kmeta. ZKZ, veljaven v letu 1978, za primer kršitve določb o predkupni pravici, ki je veljala glede kmetijskih zemljišč, ni določal ničnosti pogodbe, ampak njeno izpodbojnost (22. člen). Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979,(3) pa je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb. Poleg navedenega pritožba ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodbe o nedokazanosti dejstva, da je bila predmet pogodbe nepremičnina, ki je bila kmetijsko zemljišče iz prvega območja v smislu tedaj veljavnega ZKZ.

8. Morebitna zmotnost ugotovitve, da je nepremičnina, ki je bila predmet darilne pogodbe, nastala iz parc. št. 7/1 (in ne tudi iz parc. št. 8/1 in 8/2), na pravilnost odločitve ne more vplivati.

9. Na kakšen način naj bi denacionalizacijska odločba mogla vplivati na izid tega postopka, niti iz pritožbenih navedb niti iz zbranega gradiva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni razvidno.

10. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Uradni list SRS, št. 26/73, 24/75 in 23/77. Op. št. (2): Sklep VS RS II Ips 32/2013 z dne 5. 3. 2015. Op. št. (3): Uradni list SRS, št. 1/79.