Jedro

Če je bil izvršilni postopek ustavljen po izdaji sklepa o izvršbi, to ni razlog, zaradi katerega bi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ne bili dopustni.

Izrek

Pritožbi se se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.5.2008 zaznamovalo izvršbo in vknjižilo hipoteko v korist upnika D. d.o.o. za denarno terjatev in sicer glavnico v znesku 573.070,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To je storilo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 2006/00944-2 z dne 27.7.2006, pri nepremičnini parc. št. 2736, vlož. št. x k.o. y, pri 3/4 deležu dolžnika xx.

S sklepom z dne 15.7.2009 je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso za zgoraj navedeni sklep v znesku 49,26 EUR in upniku naložilo, da mora to plačati v 15 dneh.

Zoper sklep z dne 8.5.2008 se upnik pritožuje in navaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v predmetni izvršilni zadevi 5.6.2007 izdalo sklep 0865 Ig 3302/2003 o ustavitvi izvršilnega postopka. Sklep je postal pravnomočen 22.6.2007. Glede na navedeno je sklep z dne 8.5.2008 skupaj s sklepom za plačilo sodne takse brezpredmeten.

Tudi zoper sklep z dne 15.7.2009 se upnik pritožuje in ponavlja svoje stališče, da je bil izvršilni postopek ustavljen s sklepom 5.6.2007, pravnomočen je postal 22.6.2007, zato 8.5.2008 ni bilo podlage za izdajo sklepa o vpisu zaznambe in vknjižbi hipoteke. S tem pa tudi ni bilo pogojev za plačilo sodne takse. Taksna obveznost tako ni nastala.

Pritožbi nista utemeljeni.

O sklepu z dne 8.5.2008: To, ali je bil izvršilni postopek ustavljen po izdaji sklepa o izvršbi, kot trdi pritožba, ni odločilno. Po 1. odstavku 86. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o izvršbi. 88. člen ZZK-1 pa določa, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena zakona.

Povedano pomeni, da mora torej zemljiškoknjižno sodišče oba vpisa opraviti po uradni dolžnosti.

Iz podatkov v spisu izhaja, da so bili pogoji za vpis izpolnjeni. Če je izvršilni postopek končan, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe, hkrati pa uradoma dovolilo tudi izbris hipoteke (primerjaj 1., 2. in 3. odstavek 90. člena ZZK-1). Odločitev sodišče prve stopnje o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke je tako pravilna.

O sklepu z dne 15.7.2009: Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zaznamovalo izvršbo in vknjižilo hipoteko, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da mora upnik plačati sodno takso tako, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje (tarifna številka 18/2 in 3 v času izdaje sklepa veljavnega Zakona o sodnih taksah).

Tako sta obe pritožbi neutemeljeni. Sodišče druge stopnje ju je zavrnilo in oba sklepa potrdilo. V zvezi s sklepom z dne 8.5.2008 je hkrati dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).