Jedro

Ker tožena stranka ugovarja, da ni lastnica nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, je to pravno odločilno dejstvo po 409. členu ZOR, kar je narekovalo razveljavitev sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala priznanje, da je tožnica upravičena do popolačila vtoževanega zneska s pripadki ter da dopusti poplačilo te terjatve za izvršbo na nepremičnimi, obremenjeni z zastavno pravico v korist tožnice, pri tem, da nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo in sicer stanovanje št. 2, T. 5 c, K..

Proti tej sodbi vlaga pritožbo toženka. Upnik ni proti njej pridobil soglasja za vpis nepremičnine ali za vknjižbo v zemljiško knjigo. Ne soglaša, da zadevo obravnava sodišče v Ljubljani. Ne strinja se s tožbo, ker so v tem času izgubili lastninsko pravico do stanovanja in sedaj je lastnik Občina K.. Dolg bi se lahko že poplačal s stroji, kar pa direktor ni hotel. 31.1.2004 je poslala obvestilo, da je izgubila lastninsko pravico na stanovanju in da plačuje najemnino in sicer priporočeno na predsednika senata. Poslala je 31.1. in lahko bi obvestilo prišlo do 2.2.2004 ob 14.30 k sodniku. Prilaga potrdilo o oddaji pošiljke. R. B. ni nikoli podpisal kreditne pogodbe in zato prilaga dokazilo. Poleg tega je na njo pritiskal direktor J.J..

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Toženka najprej smiselno zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in trdi, da sodišče ni upoštevalo njenih navedb, katere je poslala v vlogi, ki je bila oddana 31.1.2004 skupaj s prilogami in zatrjuje, da je navajala in dokazovala, da ni lastnica stanovanja.

Pritožbeno sodišče je v spisu res našlo to vlogo (list. št. 21) in iz priložene ovojnice izhaja, da je bila pošiljka oddana 31.1.2004 in prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani 2.2.2004. Pritožba ima torej prav, ko meni, da bi do 14.40, ko je bila glavna obravnava, vloga naslovljena na sodnika, z oznako opravilne številke morala prispeti v spis. Vloga je prispela pravočasno na sodišče, zato bi jo sodišče moralo upoštevati. Na vlogi je le odredba "vložiti v spis", ne piše pa zakaj vloga ni prispela pravočasno do sodnika. V vlogi tožena stranka zatrjuje, da ni lastnica sporne nepremičnine.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka smiselno podala ta ugovor že v odgovoru na tožbo (vloga na list. št. 8a), ko je trdila, da je o zadevi že odločalo Okrajno sodišče v K.. Navajala je tudi, da se s poplačilom stanovanja ne more strinjati že zaradi tega, kar piše v zadevi pod opr. št. xy in priložila je (list. št. 8b) fotokopijo pripravljalne vloge iz zadeve XY Okrajnega sodišča v K., iz katerega izhaja, da je v letu 1999 tekla pravda na razdrtje kupoprodajne pogodbe med Občino K. in toženo stranko. Ker gre s tem za ugovor tožene stranke, da ni lastnica zastavljene stvari, gre lahko za pravnorelevantno dejstvo, ki lahko vpliva na odločitev po 409. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (uporaba na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika). Tožeča stranka namreč uveljavlja hipotekarno tožbo in trdi, da ima na podlagi zamudne sodbe proti toženi stranki zastavno pravico na spornem stanovanju. Pravni naslov za pogodbeno hipoteko je veljavna zastavna pogodba, ki jo v tem primeru res lahko nadomešča pravnomočna sodba, pridobitni način z vpisom v zemljiško knjigo pa ni bil možen, ker nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Vendar je treba za uspešno uveljavitev zahtevka hipotekarne tožbe, da je hipotekarni dolžnik lastnik zastavljene stvari. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je pravilen ugovor tožene stranke, da ni lastnica stvari. Pritožba tudi opozarja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njen ugovor na nepristojnosti, katerega je podala že v odgovoru na tožbo. V sodbi naj sodišče prve stopnje tudi zapiše pravno podlago, ki manjka v izpodbijani sodbi, ugotovi vsa pravno odločilna dejstva in nato o zadevi ponovno odloči. Pri tem naj tudi odgovori na navedbe in odgovora na tožbo, da je terjatev glavnega dolžnika neveljavna (prenehala).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker tožena stranka ni priglasila stroškov.