Jedro

Predmet tega socialnega spora sta izpodbijani odločbi toženke, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela s priznano pravico do dela na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 17. 12. 2019 dalje. Tožnica si je ves čas sodnega postopka prizadevala dokazati, da ni več zmožna opravljati nobenega dela, zaradi česar bi morala biti razvrščena v I. kategorijo invalidnosti, kar je izvedenski organ ovrgel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 14. 7. 2020 in z dne 16. 1. 2020, zahtevo o razvrstitvi tožnice v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela s priznano pravico do invalidske pokojnine od 17. 12. 2019 dalje. Hkrati je odločilo, da tožnica sama nosi stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, vztraja na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče je svojo odločitev nepravilno oprlo na mnenje izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da zdravljenje in rehabilitacija pri tožnici nista zaključeni in da je potrebno izpeljati diagnostiko v smislu izključitve refleksne osteodistrofije (MB. Sudeck), izključiti obprotezno vnetje in mehanične nestabilnosti implantatov. Nobena izmed strank na izvedeniško mnenje ni imela pripomb in sodišče je 6. 10. 2021 zaključilo glavno obravnavo. Pritožnica je bila le nekaj dni po zaključeni glavni obravnavi 11. 10. 2021 pregledana v ortopedski bolnišnici A., kjer so ugotovili, da je dosedanja diagnostika ovrgla gnojno vnetje v sklepu, da ni kliničnih niti radioloških znakov za Mb. Sudeck in da ni vidnih obproteznih zlomov, vsadek je pravilno nameščen in ni loksiran. Izvid potrjuje, da je zdravljenje desnega ramena zaključeno in da niso predvideni revizijski posegi niti dodatna diagnostika. Nov izvid ortopedske bolnišnice A. z dne 11. 10. 2021 in mnenje izvedenskega organa z dne 30. 6. 2021 sta nasprotujoča glede vprašanja o zaključenosti (nezaključenosti) zdravljenja tožeče stranke. Prvostopnemu sodišču je zato z novo vlogo z dne 12. 10. 2021 predlagala otvoritev glavne obravnave ter upoštevajoč pridobljen nov izvid ortopedske bolnišnice dopolnitev izvedeniškega mnenja. Dne 25. 10. 2021 je pritožnica s strani prvostopnega sodišča prejela sodbo, iz katere je razvidno, da sodišče ni upoštevalo njene pripravljalne vloge z dne 12. 10. 2021, ki v obrazložitvi ni bila niti omenjena. V skladu s prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku se sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če se izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Pritožnica vztraja, da se upošteva tudi druga pripravljalna vloga pritožnice z dne 12. 10. 2021 s priloženim dokazom – ambulantnim izvidom z dne 11. 10. 2021, ki ga je tožnica prejela šele po zaključku glavne obravnave. V kolikor bi s tem dokazom razpolagala že pred zaključkom glavne obravnave, bi zahtevala dopolnitev izvedeniškega mnenja glede vprašanja o nezaključenosti zdravljenja pritožnice. Pritožnica tega izvida ni mogla pridobiti pred odločitvijo prvostopnega sodišča brez svoje krivde oziroma je bil tudi zdravstven pregled izveden šele po zaključku glavne obravnave. Ker je pritožnica prepričana, da je ta izvid bistven za podajo izvedeniškega mnenja glede tožničine invalidnosti, ki se nanaša na okoliščino o zaključenosti zdravljenja. Zaradi navedenega je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje ter ji priznati stroške postopka in stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora sta izpodbijani odločbi toženke, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela s priznano pravico do dela na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 17. 12. 2019 dalje. Tožnica si je ves čas sodnega postopka prizadevala dokazati, da ni več zmožna opravljati nobenega dela, zaradi česar bi morala biti razvrščena v I. kategorijo invalidnosti, kar je izvedenski organ ovrgel. V izvedenskem mnenju z dne 30. 6. 2021 je ugotovil, da pri tožnici zdravstveno stanje zahteva še nadaljnjo rehabilitacijo in zdravljenje ter da je potrebno izpeljati diagnostiko v smislu izključitve bolezenskega stanja refleksne osteodistrofije (MB. Sudeck). Potrebno je izključiti še obprotezno vnetje in mehanične nestabilnosti implantatov ter po tem ponovno oceniti njeno delazmožnost. 6. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki zahteva razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, da bi se izvedenski organ lahko dodatno opredelil do ugotovitev izvida z dne 11. 10. 20211, podanega po zaključku glavne obravnave.2

7. Funkcija pritožbe in pooblastil pritožbenega sodišča so primarno kontrolni. V pritožbeni obravnavi se odpira vprašanje dokaza3 in raztezanja pravnomočnosti na ta dokaz. Vendar je pri odgovoru v tem sporu bistveno, katera dejstva dokazuje izvid z dne 11. 10. 2021, ki je nastal po zaključku glavne obravnave.4 Izkazano sicer je, da gre za dokaz, ki ga pritožnica brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, ker je ta dokaz nastal po zaključku glavne obravnave.

8. Skladno z določilom 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, ZDSS-1) je sodno varstvo v socialnih sporih vezano na predhodno izveden upravni postopek.5 Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, predstavljajo dejstva, ki so nastala do izdaje drugostopne upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Sodišče tako ne more upoštevati sprememb v zdravstvenem stanju, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe.6 Stranka lahko nova dejstva7 uveljavlja še v pritožbenem postopku pri tožencu, ne pa tudi v sodnem postopku. Zato mora sodišče dejansko in pravno stanje ugotavljati ter uporabiti materialnopravno presojo po stanju na dan izdaje dokončne odločbe.8

9. Izvidi iz različnih časovnih obdobij so lahko pomembni pri presoji zdravstvenega stanja, ki morebiti časovno ne zapade pod izdajo izvida, vendar le kadar povzemajo in opisujejo predhodno zdravstveno stanje. Slednjega iz izvida, na katerega se pritožnica sklicuje, ni mogoče ugotoviti. Iz predloženega izvida ni jasno razvidno, kdaj je bilo pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, ki je predstavljalo podlago za mnenje lečečega specialista, da je pri tožnici zdravljenje zaključeno in ni potrebna dodatna diagnostika oziroma revizijski poseg. Sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega ne more upoštevati sprememb v zdravstvenem stanju, nastalih po izdaji dokončne odločbe, ker bi si s tem neutemeljeno prisvojilo pristojnosti, ki jih ima toženka po določbah ZPIZ-2 glede uveljavitve pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče ne more odločati o pravicah iz obveznega zavarovanja na podlagi novih dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe, če jih tudi toženka ni mogla upoštevati. Tožnica lahko ob upoštevanju ugotovitev spornega izvida poda nov predlog za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

10. Za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP gre samo v primeru, kadar so zatrjevana dejstva objektivno stara, torej še v okviru časovnih meja pravnomočnosti, vendar so za stranko subjektivno gledano nova. Tega v tem sporu ne moremo ugotoviti, saj iz predloženega izvida to dejstvo ni razvidno. Izvedensko mnenje izvedenskega organa je jasno, popolno in strokovno argumentirano ter podano na podlagi medicinske dokumentacije9 in tožničinega osebnega pregleda. Predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sama trpi svoje stroške postopka.

1 Tožnica je po zaključku glavne obravnave dne 11. 10. 2021 opravila pregled pri Ortopedski bolnišnici A., na katerem je bilo ugotovljeno, da tožničino zdravstveno stanje ne zahteva nadaljnjega zdravljenja oziroma diagnostike, saj je dosedanja diagnostika ovrgla gnojno vnetje v sklepu, obstoj kliničnih ali radioloških znakov za Mb. Sudeck in obstoj vidnih obproteznih zlomov. 2 Dne 6. 10. 2021. 3 Izvid z dne 11. 10. 2021. 4 Dokazne novote bodo relevantne le, če bo zaradi njih pritožbeno sodišče spoznalo, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Do tega spoznanja pa ni mogoče priti že samo na podlagi dejstva, da stranka predlaga nov dokaz, ampak je potrebna še določena ocena predlaganega dokaza v povezavi z utemeljitvijo izpodbijane dokazne ocene. 5 Sodišče presoja ali je z upravnim aktom stranka prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta, ali zaradi tega, ker ta ni bil izdan. 6 Tožnici je bila dokončna odločba izdana 14. 7. 2020. 7 Iz vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajale v času prvotnega odločanja. 8 Tako tudi sodba VS RS VIII Ips 258/2016 z dne 7. 2. 2017. 9 Upoštevne in razpoložljive do referenčnega datuma.