Jedro

Sodišče je s sklepom predlagatelja pozvalo, da v določenem roku predloži originalno listino. Predlagatelj na ta sklep ni reagiral, saj ni priložil listine, prav tako ni predlagal podaljšanja roka niti ni predlagal postopka vzpostavitve pravnega naslova. Zaradi takšne neaktivnosti strank pa ni razloga, da bi pritožbeno sodišče obravnavalo nepopolno pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo na naslovu T., c., z dne 20. 8. 2010 zavrglo ker predlagatelj v roku, ki mu ga je določilo sodišče, ni predložil izvirnika listine, niti ni predlagal podaljšanje roka niti, kot ga je sodišče pravilno opozorilo, ni predlagal vzpostavitve pravnega naslova.

Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil in v pritožbi navaja, da ni predložil izvirnika listine, ker ga ni našel, ker pa sedaj ponovno razpolaga z izvirnikom listine sodišče prosi, da na podlagi tretjega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku upošteva to pritožbo, saj z njo niso prizadete pravice tretjih oseb. Pritožbi je predložil izvirnik kupoprodajne pogodbe.

Pritožba je prepozna.

Predlagatelj je sprejel sklep, s katerim je sodišče njegov predlog zavrglo 5. novembra 2012, iz dohodne štampiljke in kuverte pa izhaja, da je vložil pritožbo priporočeno po pošti 23. 11. 2011. 15-dnevni rok se je iztekel 20. novembra in bi bila pritožba pravočasna, v kolikor bi jo vložil priporočeno po pošti zadnji dan, to je še 20. novembra. Pritožbo pa je predlagatelj vložil šele 23. novembra 2011, torej po preteku 15-dnevnega roka.

V skladu s tretjim odstavkom 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) lahko sicer sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v tretjem odstavku 31. člena tega zakona, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za to, da bi obravnavalo prepozno pritožbo. Prvič zato ne, ker predlagatelj na poziv sodišča, da predloži originalno listino ni reagiral niti s tem, da bi sodišču predlagal podaljšanje roka, niti ni izpolnil drugi pogoj, na katerega ga je sodišče v sklepu izrecno opozorilo in sicer, da lahko v primeru, če listine v izvirniku ne mora predložiti, ker se je ta izgubila ali je bila uničena najkasneje v roku, ki mu ga določi sodišče, predlagal vzpostavitev pravnega naslova. Predlagatelj, ki je sklep sodišča sprejel pravilno 4. julija 2012, pa na ta sklep ni reagiral, saj ni predložil listine, sodišča ni prosil za podaljšanje roka, niti ni sprožil postopka za vzpostavitev pravnega naslova. Zato pritožbeno sodišče tudi ne vidi razlogov, da bi obravnavalo prepozno pritožbo, ker za to ni tehtnih razlogov, saj je do te situacije prišlo izključno zaradi neaktivnosti predlagatelja.

Sicer pa je sodišče pozivalo ostale udeležence, da se izjavijo o pritožbi predlagatelja, vendar se le-ti izjave o tem niso podali.

Ker je predlagatelj vložil prepozno pritožbo, jo je bilo potrebno v skladu z določbo 37. člena ZNP in 352. člena Zakona o pravdnem postopku zavreči.