Jedro

Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, zaradi njegovih posebnih značilnostih pa so posebna pravila tega postopka urejena v Zakonu o zemljiški knjigi. To pa pomeni, da se v primeru, ko v zemljiškoknjižnem postopku umik predloga ni posebej urejen, uporabijo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo umik predloga, in ne določbe Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Udeleženec A. d.o.o. sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo umik zemljiškoknjižnega predlagatelja O. d.o.o. - v stečaju. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je predlagatelj po stečajni upraviteljici dne 30. 9. 2010 umaknil zemljiškoknjižni predlog Dn 2553/2009. Predlog je umaknil po tem, ko je sodišče s sklepom in dopolnim sklepom o njemu že odločilo. Pri odločitvi se je sodišče oprlo na smiselno uporabo drugega odstavka 188. člena ZPP, ki določa, da se lahko tožba umakne vse do konca glavne obravnave in sicer v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Štelo je, da je umik prepozen.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj, ki sodišču očita napačno uporabo materialnega prava. V pritožbi navaja, da o predlogu za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika s sklepom z dne 14. 12. 2010 ni bilo pravnomočno odločeno zato je bil umik dopusten. Tako razlago omogoča tudi smiselna uporaba določb ZPP. Ker pa je sodišče izdalo celo dopolnilni sklep, pa je tudi iz tega vidika bil njegov umik pravočasen in v skladu s 188. členom. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje odpravi in odloči, da se zaradi umika postopek ustavi.

Družba A. d.o.o. je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da sodišče pritožbo zavrne, ker je sodišče pravilno odločilo in zato pritožba ni utemeljena, zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek. Zaradi posebnih značilnostih tega postopka je bilo potrebno urediti posebna pravila tega postopka v Zakonu o zemljiški knjigi in sicer tista, ki delno odstopajo od splošnih pravil nepravdnega postopka, ki so urejeni v prvem delu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) to je v splošnem delu. To pa pomeni, da če v zemljiškoknjižnem postopku umik predloga ni urejen, veljajo splošne določbe ZNP, določbe členov od 1 do 37. 23. člen ZNP določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Če je že izdana odločba sodišča prve stopnje, sme predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. Po 24. členu ZNP pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je presojalo pogoje za umik po določbah Zakona o pravdnem postopku, saj bi jih moralo presojati po določbah nepravdnega postopka. Iz teh razlogov pa tudi ni ugotavljalo tistega dejanskega stanja, ki je za odločanje o umiku pravno pomembno (v skladu s 23. členom ZNP). Iz tega razloga je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in sodišču vrniti v ponovno odločanje, pri katerem bo glede umika morala presojati pogoje iz 23. člena ZNP. Odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato udeleženec sam nosi te stroške.