Jedro

ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep s katerim je odločilo, da se pritožba tožnika zoper sklep in sodbo z dne 4. 7. 2019 šteje za umaknjeno.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep z dne 4. 11. 2019 in navaja, da je zahteval realizacijo za izvršitev pravic iz invalidskega zavarovanja, kot izhaja iz dokončne in pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče navaja, da je bilo o tem zahtevku (ki ne obstaja in ga ni vložil) že odločeno in da zato ni potrebno odločati o njegovih pravicah, ki izhajajo iz (dejansko obstoječe) dokončne in pravnomočne odločbe ZPIZ. Navaja, da je sodbo z dne 4. 7. 2019 sodišču vrnil, ker je sodišče odločalo mimo njegovega zahtevka in zoper takšno sodbo ni mogoče vlagati pritožbe, saj ga je sodišče z izdano sodbo postavilo v vsiljeni položaj. Iz vsebine pisanja z dne 15. 9. 2019 ne izhaja, da izpodbija zavrženje zahtevka za realizacijo pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je ta postopek vodilo mimo njegovega zahtevka, saj ni vlagal nobenih vlog (tožb, id.), je pa iz previdnosti umaknil vsa pisanja, ki jih sodišče (mimo dejanske vsebine teh) obravnava kot vloge v vsiljenem postopku, saj iz vsebine teh nedvoumno izhaja, da ne zahteva realizacije, izvršitve pravic iz invalidskega zavarovanja, ki izhajajo iz dopolnilnega izvedenskega mnenja ZPIZ. Glede na navedeno je vrnil tudi plačilni nalog, pri čemer taksna obveznost ni nastala. Sodišče je tožniku posredovalo pisanje z dne 17. 10. 2019 z naslovom "Poziv na izjasnitev glede vloge z dne 10. 10. 2019". V pisanju sodišče navaja neresnična dejstva, da naj bi v predmetnem postopku vložil več vlog, o katerih sodišče še ni odločalo in da naj sporoči katere vloge umika. Sodišče vodi postopek mimo dejanskega zahtevka tožnika. Ni vlagal vlog, ki mu jih pripisuje sodišče, ki ga je s pisanjem 17. 10. 2019 pozicioniralo v položaj imetnika vsiljene (neobstoječe) pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišču je posredoval odgovor z dne 19. 10. 2019, v katerem je izpostavil neresnično navedbo sodišča o domnevno vloženih njegovih vlogah. Sodišče mu je dne 4. 11. 2019 poslalo sklep, s katerim ga drži v vsiljenem položaju imetnika neobstoječe pravice iz invalidskega zavarovanja. Takšnega zahtevka (tožbe) ni vložil. Ker tožba ni bila vložena, tako ni mogel vložiti pritožbe, zato ta ni mogla biti umaknjena. Sklep z dne 4. 11. 2019 je bil izdan v zvezi z neobstoječim zahtevkom za realizacijo, izvršitev neobstoječe pravice iz invalidskega zavarovanja, ki naj bi izhajala iz dopolnilnega mnenja ZPIZ, zato ga je potrebno odpraviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi je sodišče izdalo izpodbijani sklep z dne 4. 11. 2019, s katerim je odločilo, da se pritožba tožnika zoper sklep in sodbo z dne 4. 7. 2019 šteje za umaknjeno. Pred tem je sodišče izdalo sklep in sodbo opr. št. I Pd 1990/2017 z dne 4. 7. 2019. V nadaljevanju je sodišče tožniku dne 17. 10. 2019 poslalo poziv za izjasnitev glede vlog z dne 17. 9. 2019 in 10. 10. 2019 ter tožnika pozvalo, da bo vlogo z dne 1. 10. 2019 štelo za umaknjeno. Sodišče je v nadaljevanju izdalo sklep o umiku na podlagi prvega in drugega odstavka 105.a člena ZPP in navedlo, da mora biti sodna taksa za pritožbo plačana ob vložitvi pritožbe oziroma v roku, ki ga določi sodišče, pri čemer se stranko opozori na posledice neplačila sodbe takse, ter da se skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče izdalo izpodbijani sklep.

6. Glede na to, da je tožnik vložil pritožbo, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu neplačane takse za pritožbo v skupnem znesku 690,00 EUR. ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v nadaljevanju sodišče izdalo sklep z dne 9. 12. 2019, ker je odločilo, da se ugovoru tožnika z dne 27. 11. 2019 zoper plačilni nalog z dne 4. 11. 2019 ugodi, ter da se plačilni nalog z dne 4. 11. 2019 razveljavi. Glede na to, da je tožnik dne 27. 11. 2019 pravočasno vložil ugovor zoper plačilni nalog z dne 4. 11. 2019 je sodišče njegovemu ugovoru ugodilo in plačilni nalog razveljavilo, saj taksna obveznost v skladu z 13 alinejo prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa, če ni v ZST-1 ali taksni tarifi določeno drugače. Glede na to, da odločitev sodišča, da se pritožba šteje za umaknjeno, še ni postala pravnomočna, taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika, še ni nastala.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu druge točke 365. člena ZPP.