Jedro

Vpis v zemljiški knjigi ne more biti dokaz o obstoju zemljišča, pač pa le o lastništvu le-tega; ali zemljišče dejansko obstaja, pa izhaja iz zemljiškega katastra.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) zavrnilo zahtevka tožnika in A.A. ter primarna zahtevka B.B. ter C.C. za vrnitev v naravi podržavljene parcele št. 753 v izmeri 117 m2, vpisane v vl. št. 290 k.o. ... (1. točka izreka), zavrnilo zahtevek B.B. z odškodnino v obliki nadomestnih zemljišč za podržavljeno parcelo št. 753 k.o. ... (2. točka izreka), v postopku denacionalizacije upravičenke D.D. postavila skrbnika za poseben primer E.E. (3. točka izreka), Slovenski odškodninski družbi d.d. naložila, da je dolžna izročiti skrbniku za posebne primere za podržavljeno parcelo št. 753 k.o. ... odškodnino v obliki obveznic v višini 118,47 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe (4. točka izreka) ter ugotovila, da stroški postopka niso bili zaznamovani (5. točka izreka odločbe). V obrazložitvi odločbe je navedla, da je bila parcela št. 753 k.o. ... podržavljena z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo Kranj, št. 27/1- 48 z dne 26. 3. 1948, izdano na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (Ur.l. SNOS in NVS št. 62/45, Ur.l. LRS, št. 30/46, 10/48), ki je kot pravni temelj pravice do vrnitve naveden v 2. točki 3. člena ZDen. Na dan podržavljenja naj bi bila parcela št. 753 stavbišče v izmeri 127 m2 oziroma je bila del parcele 754 k.o. ... vrt III v izmeri 1186 m2, obe vl. št. 290 k.o. ..., lastnice D.D. Glede na to, da je bila leta 1898 parcela št. 753 k.o. ... združena s parcelo št. 754 k.o. ..., sprememba pa je bila vrisana v katastrski načrt, pomota pa ne v pisni del zemljiškega katastra in posledično tudi ne v zemljiško knjigo, je bila katastrska kultura parcele št. 754 k.o. ... (vključno s prejšnjo parcelo št. 753 k.o. ...) ob podržavljenju leta 1948, kot je razvidno iz mnenja geodeta z dne 26. 6. 2007 in 30. 8. 2008, vrt III. razreda, ki pa je bila na podlagi določb Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Ur.l. SRS, št. 28/79) spremenjena v katastrsko kulturo sadovnjak. Na dan vračanja je bila podržavljena parcela št. 753 stavbišče v izmeri 127 m2 oziroma del parcele št. 754 k.o. ..., kot je razvidno iz mnenja geodeta z dne 26. 6. 2007 in 30. 8. 2008: del parcele št. 754/1, v izmeri 61 m2 je v lasti fizične osebe, ki je parcelo pridobila na podlagi prodajne pogodbe z dne 27. 7. 1989, del parcele št. 1621/5 in sicer v izmeri 66 m2 pa je družbena lastnina v splošni rabi. Glede na to, da je del nekdanje parcele št. 753 k.o. ..., združene pred podržavljenjem v nekdanjo parcelo št. 754 k.o. ..., sedanja parcela št. 754/1 k.o. ... pa je v lasti fizične osebe, je v tem delu podana ovira za vrnitev v naravi po določbi 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki določa, da premoženja ni mogoče vrniti, če je njem lastninska pravica fizičnih ali civilnopravnih oseb. Glede na to, da je preostali del nekdanje parcele 753 k.o. ..., združeno pred podržavljenjem v nekdanjo parcelo št. 754 k.o. ..., del sedanje parcele št. 1621/5 k.o. ..., ki je sedaj državna javna cesta in sicer regionalna cesta drugega reda, kot je razvidno iz odgovora Občine Naklo z dne 16. 12. 2009, je po določbi 2. odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 33/2006, 45/2008 in 42/2009) javno dobro in izven pravnega prometa in je za to za ta del podržavljene parcele podana ovira za vračilo v naravi po določbi 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, ki določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker vrnitev parcele št. 753 k.o. ... oziroma dela parcele 754 k.o. ... ni možna ne v naravi, ne v obliki nadomestnega kmetijskega zemljišča, je ministrstvo opravilo izračun vrednosti predmetne parcele v skladu z določbo 3. odstavka 44. člena ZDen na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Ur.l. RS, št. 16/92 in 21/92). Glede na to, da so bile s Pravilnikom za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Ur.l. SRS, št. 28/79, v nadaljevanju Pravilnik) drugače, kot pred njim, opredeljene posamezne katastrske kulture, je bila dotedanja katastrska kultura po določbah Pravilnika prevedena v drugo katastrsko kulturo in sicer pri parceli št. 754 k.o. ... iz katastrske kulture vrt III. razreda v katastrsko kulturo sadovnjak II. razreda v smislu določb Pravilnika. V smislu določb Pravilnika je bila katastrska kultura vrt zemljišče, ki je imelo urejen način namakanja in je bilo namenjeno za gojenje vrtnin ali cvetja za prodajo, kot je stališče sodne prakse (na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 620/2004). V kolikor je bila predmetna parcela v času podržavljenja leta 1948 v skladu z navedenim vrt, bi morali vlagatelji to dokazati. Glede na to, da vlagatelji, kljub temu, da so bili pozvani, da to izkažejo, niso izkazali, da je bila predmetna parcela leta 1948 po katastrski kulturi po Pravilniku vrt ter da iz izjave vlagatelja ne izhaja, da bi to zemljišče imelo urejen način namakanja in bilo namenjeno za gojenje vrtnin ali cvetja za prodajo, je ministrstvo ugotovilo vrednost podržavljenega zemljišča in opravilo izračun za katastrsko kulturo ekstenzivni sadovnjak II. razreda. Iz tehničnega poročila Območne geodetske uprave Kranj z dne 24. 5. 2005 je razvidno, da je bila parcela št. 753 ukinjena 1898, ko je bil spremenjen zaris poti parcele št. 1612 in ko je bila parcela št. 753 združena s parcelo št. 754. Sprememba je bila pravilno vrisana v katastrski načrt, pomotoma pa ni bila ukinjena v pisnem delu zemljiškega katastra in v zemljiški knjigi, čeprav je bila njena površina že zajeta v površini parcele št. 754. Iz podatkov stanja iz leta 1898 je razvidno, da je bilo staro stanje pred zarisom poti in sicer parcela št. 1612 taka, da je parcela št. 753 merila 127 m2 in parcela št. 754 pa 1186 m2, po novem stanju v letu 1898 pa je parcela 753 izbrisana in združena v parcelo 754, ki je po spremembi v katastru merila 1346 m2. Iz odločbe o podržavljenju in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta bili zaradi navedene pomote predmet podržavljenja tako parcela št. 753, kot parcela št. 754, medtem ko izmeri obeh parcel nista razvidni ne iz odločbe o podržavljenju, ne iz zgodovinskega zemljiško knjižnega izpiska. Iz mnenja o primerjavi podatkov zemljiškega katastra po stanju ob podržavljenju in sedanjem stanju podržavljenih parcel (identifikacijsko potrdilo) geodeta z dne 26. 6. 2007 in 30. 8. 2008 je razvidno, da je upošteval parcelno stanje parc. št. 753 in 754 k.o. ... pred parcelacijo iz leta 1898 in sicer tako, da je štel, da je bila ob podržavljenju leta 1948 parcela št. 753 k.o. ... stavbišče v izmeri 127 m2 in parcela št. 754 k.o. ... sadovnjak II v izmeri 1186 m2, na strani 27 pa, da je nekdanja parcela 753 k.o. ... stavbišče v izmeri 127 m2 sedaj del parcele št. 754/1 k.o. ... njiva v izmeri 1093 m2, del v izmeri 61 m2 in del parcele št. 1621/5 k.o. ... cesta v izmeri 2635 m2, del v izmeri 66 m2. Iz obvestila o izvedbi spremembe vpisa GURS, Območne geodetske uprave Kranj z dne 15. 6. 2005 je razvidno, da so po uradni dolžnosti ugotovili neskladje med grafičnimi in pisnimi podatki zemljiškega katastra za parcelo št. 753 k.o. ... in ugotovili, da obstaja le v pisnem delu zemljiškega katastra in v evidenci zemljiške knjige, v katastrskem načrtu pa je ni. Tudi iz tega obvestila izhaja, da je bila leta 1898 opravljena meritev, s katero je bil spremenjen zaris poti parcele št. 1612 k.o. ... ter da je bila parcela št. 753 k.o. ... s to meritvijo ukinjena in združena s parcelo 754 k.o. ... Sprememba je bila pravilno vrisana v katastrski načrt, pomotoma pa ni bila ukinjena v pisnem delu zemljiškega katastra in zemljiški knjigi. Zaradi uskladitve pisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra je bila s tem potrdilom parcela št. 753 k.o. ... ukinjena tudi v pisnem delu zemljiškega katastra in posledično v evidenci zemljiške knjige. Parcela je bila torej leta 1898 po meritvah na terenu ter po spremembi v grafičnem delu katastra ukinjena, ker pa ni bila ukinjena tudi v pisnem delu katastra, je bila ta pomota odpravljena z navedenim potrdilom GURS z dne 15. 6. 2005. Podatki o parcelah, ki so razvidni iz vpisov v zemljiški knjigi, so le podatki, ki jih sodišče vpiše v zemljiško knjigo na podlagi obvestila geodetskega organa, kar pomeni, da vpis ali izbris parcele iz zemljiške knjige nima konstitutivnega učinka temveč gre le za prenos katastrskih podatkov iz zemljiškega katastra. Za postopek denacionalizacije je pomembno le, da se parcela št. 753 k.o. ... v izmeri 127 m2 vrača le enkrat in sicer ali kot samostojna parcela 753 k.o. ... ali po kot del podržavljene parcele št. 754 k.o. ... Iz dokumentov zadeve pa je razvidno, da v postopku denacionalizacije do sedaj še ni bilo odločeno o podržavljeni parceli št. 754 k.o. ... Upravna enota Kranj je dne 16. 6. 2010 opravila ustno obravnavo, katere namen je bil, da se strankam predoči dosedanje ugotovitve ter se jim da možnost izjasnitve in da se z zaslišanjem predlagane priče in vlagateljev razjasni, ali je bila parcela št. 753 k.o. ... po katastrski kulturi vrt, razjasnilo pa naj bi se tudi vprašanje sklepanja sporazuma za nadomestna kmetijska zemljišča. Kljub temu, da so bile vse stranke na ustno obravnavo pravilno vabljene, so se ustne obravnave udeležili le Slovenska odškodninska družba in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, medtem ko so vsi vlagatelji razen C.C., izostanek opravičili. Prav tako se vabilu na ustno obravnavo ni odzvala predlagana priča. Tožnik je v izjavi, dani na zapisnik dne 24. 6. 2010 pri Upravni enoti Kranj, izjavil, da je parcela št. 753 k.o. ... obstajala do leta 2005 tako v pisnem delu katastra kot v zemljiški knjigi, torej tudi ob nacionalizaciji in ob denacionalizaciji, je pa tudi navedena v odločbi o podržavljenju ter v zahtevi za denacionalizacijo. V času podržavljenja ni bila stavbišče, ampak predprostor največje prašičje farme v Evropi. Na delu parcele ob cesti je bil na zemljišču posejan bezeg, v notranjosti pa okrasni vrt, kar je razvidno iz priloženih fotografij in člankov v razgledju ... Meni, da oseba, ki je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik parcele št. 754/1 k.o. ..., parcele št. 753 k.o. ... ni kupil leta 1989 ampak mu jo je Območna geodetska uprava protizakonito podarila dne 15. 6. 2005. Do združitve parcel št. 753 k.o. ... s parcelo št. 754 k.o. ... dejansko nikoli ni prišlo, ker D.D. kot lastnica te parcele tega nikoli ni podpisala.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo ministrstva, da naj bi bila predmetna parcela leta 1898 združena s parcelo 754 k.o. ... Parcelo št. 753 k.o. ... je dne 7. 10. 1895 kupila njegova stara mama, lastninska pravica pa je bila vknjižena na njeno ime od 29. 8. 1896. V sklopu protizakonite razlastitve je bila dne 26. 3. 1947 med drugim tudi ta parcela nacionalizirana. Od dne 1. 3. 1993, ko je vložil zahtevo za denacionalizacijo, je kakršnokoli razpolaganje s to parcelo nično po določbi 88. člen ZDen. Ne drži ugotovitev ministrstva, da naj bi bila parcela 753 1898 leta združena s parcelo 754. Parceli nikoli nista bili združeni, saj o čem takem nikoli ni bil izdan ustrezen upravni akt. Lastninska pravica je pravica, ki izhaja iz zemljiške knjige, ki je torej edini relevanten vir informacij o lastniških razmerjih pri nepremičninah. Vse do nacionalizacije je bila njegova stara mama legitimen in nesporen lastnik predmetne parcele, zato se ji jo mora tudi vrniti. V kolikor je po uvedbi denacionalizacijskega postopka prišlo do sprememb lastninske pravice, se morajo le te odpraviti, saj nimajo zakonite podlage. Trditev, da je bil izbris parcele 753 vrisan v katastrski načrt, je popolna laž. To dokazuje fotografija sodnega cenilca, ki je že dvignjen kot digitalni katastrski načrt in sovpada s klasičnim izpred leta 1948. Nobenega vzroka ni, da se parcela št. 753 ne vrne v naravi. Odškodnina v znesku 119,47 EUR pa je naravnost smešna. Že taksi do Ljubljane in nazaj ga toliko stane. Sicer pa je bila na tem zemljišču takrat največja farma eksotičnih ptičev v Evropi, morda celo na svetu, torej veliko biotehniško podjetje, na katerem je stalo šest hiš. Za ostala zemljišča bo potrebno tudi to upoštevati. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe zaradi razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana v izvrševanju sodbe naslovnega sodišča opr. št. I U 865/2009 z dne 13.11.2009, s katero je bilo na podlagi analogne uporabe 3. odstavka 255. člena Zakona o splošne upravnem postopku (Ur.l. RS št. 24/2006-UPB, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, v nadaljevanju ZUP) drugostopnemu upravnemu organu zaradi molka organa prve stopnje naloženo, da izda dokončni upravni akt, s katerim bo odločeno o denacionalizaciji parc. št. 753 k.o. ...

V obravnavanem primeru je sporno, ali je pravilna ugotovitev upravnega organa, da vrnitev nepremičnine, parc. št. 753 k.o. ... v last in posest vlagateljem ni mogoča in ali je odškodnina za predmetno nepremičnino pravilno določena.

Glede na listinsko dokumentacijo sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa, da vrnitev nepremičnine, parc. št. 753 k.o. ..., v last in posest vlagateljem ni mogoča. Kot pravilno ugotavlja upravni organ, je v predmetni denacionalizacijski zadevi pomembno samo to, da se nepremičnina, parc. št. 753 k.o. ... v izmeri 127 m2 vlagateljem zahteve vrne le enkrat, pri čemer ni pomembno, ali se vrača kot samostojna parcela, ali pa kot del parcele št. 754 (v času nacionalizacije). Glede na navedeno na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, ki kot napačno označujejo ugotovitev Območne GU Kranj, da naj bi bila nepremičnina, parc. št. 753 leta 1898 združena z nepremičnino, parc. št. 754, pri čemer ta združitev pomotoma naj ne bi bila vpisana v zemljiško knjigo. Bistvena je ugotovitev, kaj zemljišče, ki je bilo podržavljeno kot parcela št. 753 k.o. ... v izmeri 127m2, predstavlja danes. Po presoji sodišče je pravilna ugotovitev upravnega organa, saj temelji na mnenju o primerjavi podatkov zemljiškega katastra po stanju ob podržavljenju in sedanjem stanju podržavljenih parcel (identifikacijskem potrdilu) geodeta z dne 26.6.2007 in 30.8.2008, da nepremičnina, ki je bila v odločbi o nacionalizaciji navedena kot parcela št. 753 k.o. ... v izmeri 127 m2, danes predstavlja del parcele št. 754/1 k.o. ..., in sicer v delu 61m2 in del parcele št. 1621/5 k.o. ... v izmeri 66m2. Ker iz zemljiške knjige nesporno izhaja, da je nepremičnina, parc.št. 754/1 k.o. ... v lasti osebe, ki jo je pridobila na podlagi prodajne pogodbe z dne 27.7.1989, nepremičnina, parc. št. 1621/5 k.o. ... pa je javno dobro - cesta, vrnitev v naravi ni možna zaradi razlogov, ki jih je navedel že upravni organ in s katerimi se naslovno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur.l. RS št. 105/06, 119/08 odl.US, 107/09 odl.US, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Sicer je res, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravni dejstvih v zvezi z nepremičnino (1. odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi), vendar pa se v zemljiškem katastru evidentirajo podatki o zemljiščih, in sicer o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih; o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, o katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča; o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti; o pripadnosti zemljišča statističnim okolišem in drugi podatki o zemljiščih, če je tako določeno z zakonom, predpisom, izdanim na podlagi zakona ali z odlokom občinske skupščine (1. člena Zakona o zemljiškem katastru). Vpis v zemljiški knjigi zato ne more biti dokaz o obstoju zemljišča, pač pa le o lastništvu le-tega, ali zemljišče dejansko obstaja, pa izhaja iz zemljiškega katastra. Potrdilo, ki ga je izdala GURS, Območna geodetske uprave Kranj, ob ugotovitvi, da obstaja neskladje med grafičnimi in pisnimi podatki zemljiškega katastra z dne 15. 6. 2005, na podlagi katerega je bila parcela št. 753 ukinjena tudi v pisnem delu zemljiškega katastra in posledično v evidenci zemljiške knjige, pa ne pomeni nedopustnega razpolaganja v smislu 88. člena ZDen.

Sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe in ki se nanašajo na določeno višino odškodnine za predmetno nepremičnine in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Pavšalni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na višino odškodnine, zato niso utemeljeni. Sicer pa je prvostopni upravni organ dne 16. 6. 2010 opravil ustno obravnavo, na kateri bi vlagatelji lahko izkazali drugačno katastrsko kulturo predmetne nepremičnine, kot jo je ugotovilo ministrstvo, ki pa se je niso udeležili.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.