Jedro

Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim dopolnilnim sklepom odločilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Velenju D 143/2020 z dne 26. 5. 2020 v izreku dopolni tako, da se odločitev iz izreka zapiše pod točko I, nato pa doda točko II z odločitvijo: ″Zavrne se zahtevek dedičev B. C. in M. L. po izgubi učinkov izročilne pogodbe v obsegu prikrajšanja njunega nujnega deleža in vrnitvi premoženja oz. njegove denarne protivrednosti v zapuščino.″

2. Navedeno odločitev s pravočasnima (vsebinsko enakima) pritožbama izpodbijata zakonita dediča M. L. in B. C. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Poudarjata, da sta v zvezi s svojima zahtevama po uveljavitvi nujnega deleža in vračunavanju daril podala konkretne trditve. Izpostavljata, da je zapustnik sklenil izročilno pogodbo brez sodelovanja vseh potomcev, zaradi česar je takšna pogodba darilna pogodba, saj to domnevo določa 550. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Očitata, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je v konkretnem primeru šlo za spor o uporabi prava, v kolikor pa bi dejansko šlo za spor o uporabi prava pa poudarjata, da je vprašanje odplačnosti pogodbe nerelevantno, saj določila OZ jasno določajo, da je v primeru, ko pri sklenitvi izročilne pogodbe ne sodelujejo vsi potomci, šteti tako pogodbo za darilno pogodbo. Poudarjata, da so bila v predmetnem postopku sporna dejstva ter sodišču očitata, da bi zapuščinski postopek moralo prekiniti ter napotiti na pravdo tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno. Zatrjujeta, da sodišče pri sklicevanju na sodno prakso spregleda, da takšno pravno naravo pogodbe ugotavlja zgolj in izključno samo pravdno sodišče v pravdnem postopku ter sodišču očitata, da nikakor ni smelo ugotavljati pogodbeno voljo strank v zapuščinskem postopku, ki je nepravdni postopek, še manj pa bi lahko zapuščinsko sodišče zavrnilo zahtevo za prikrajšanje nujnega deleža in vračunavanje daril, saj lahko takšno tožbo dedič uveljavlja ne glede na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča. Poudarjata, da gre v predmetni zadevi za spor med dediči o obsegu zapuščine, saj bi bilo treba v primeru, da bi se izkazalo premoženje, ki je predmet izročilne pogodbe za darilo, to vrniti v zapuščino v takšnem delu, da bi se dopolnil nujni delež dedičev, ki sta to zahtevala in uveljavljala. V zvezi s tem izpostavljata, da sta konkretizirano nasprotovala trditvam dedinje L. L. o odplačnem namenu sklenjene pogodbe, ponavljata trditve, ki sta jih v zvezi s tem podala pred sodiščem druge stopnje ter očitata, da je nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje protispisna. Predlagata ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo dedinja L. L. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. V odgovoru na pritožbo dedinja M. M. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

5. V odgovoru na pritožbo dedič B. L. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

6. V odgovoru na pritožbo dedinja R. K. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

7. V odgovoru na pritožbo dedinja J. M. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

8. Pritožba je utemeljena.

9. Očitki o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede obrazloženega nasprotovanja pritožnikov trditvam o odplačnem namenu pogodbenih strank izročilne pogodbe, dejansko pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja in bo nanje odgovorjeno v nadaljevanju. Protispisnost kot kršitev postopka je namreč podana le, kadar pri prenosu določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sklep pride do nepravilnosti.

10. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje1. 11. Razlogom sodišča prve stopnje, da dediča B. C. in M. L. nista obrazloženo nasprotovala trditvam dedinje L. L. o odplačnem pogodbenem namenu strank izročilne pogodbe, ni mogoče slediti. Glede na listine spisa (konkretno vloga navedenih dedičev z dne 8. 1.2 2020; l. št. 70 spisa) je namreč pritrditi pritožbenim trditvam, da sta konkretizirano prerekala dejstva, ki so bila zatrjevana s strani dedinje L. L. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bil pogodbeni namen strank ob sklepanju izročilne pogodbe nesporen, je vsled navedenemu napačen.

12. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, kadar so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, med drugim tudi, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. točka 212. člena ZD).

13. Glede na navedeno pritožbi utemeljeno očitata, da sodišče prve stopnje o zahtevku dedičev B. C. in M. L. po izgubi učinkov izročilne pogodbe v obsegu prikrajšanja njunega nujnega deleža ne bi smelo odločati, saj zgoraj ugotovljeno narekuje postopanje po 212. členu ZD. Sodišče druge stopnje jima je zato ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ob tem, ko iz listin spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 5. 2020 (l. št. 21-22 spisa) sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojni ni zapustil premoženja, pritožbeno sodišče dodaja, da naj sodišče prve stopnje ponovno premisli, ali vlogi navedenih dedičev z dne 11. 6. 2020 (l. št. 23 in 24 spisa), naslovljeni kot pritožba zaradi sklepa o dedovanju in vloženi v pritožbenem roku zoper sklep D 143/2020 z dne 26. 5. 2020, morebiti ne predstavljata pritožbi zoper navedeni sklep in vsled temu z njima tudi ustrezno postopa, pri čemer lahko glede na prvi odstavek 173. člena ZD samo spremeni izpodbijani sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice oseb, ki se opirajo na ta sklep.

1 Glej: VS RS sodba II Ips 192/2007, VSL sklep II Cp 1029/2013.