Jedro

Pogoji v lokacijskem dovoljenju morajo biti v skladu s pogoji, predpisanimi v prostorskem izvedbenem aktu, katerega zakonitost se preizkuša pri ustavnem sodišču. Pogoji, določeni v izreku odločbe o lokacijskem dovoljenju, morajo biti nepogojni in jasno določeni.

Za napeljavo komunalnih vodov na tujih zemljiščih mora investitor v lokacijskem postopku pridobiti dovoljenje lastnikov zemljišč za poseg v njihova zemljišča.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor ... z dne 20.3.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Uprave za urbanizem Občine Radovljica z dne 4.8.1994, s katero je investitorjema A. in S.P. izdala lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše s turističnimi sobami na zemljišču parc. št. 725/3, pod pogoji, navedenimi v lokacijski odločbi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se navedeno zemljišče nahaja v območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni list RS, št. 23/91 - PUP). Lokacija se nahaja v območju ..., to je v območju vaških jeder ... in vmesne novejše stanovanjske gradnje, kjer so po 37. členu citiranega odloka v tej morfološki enoti dovoljeni pogoji v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor v starih vaških jedrih. V tem primeru gre za novejšo stanovanjsko gradnjo, med vaškima naseljema ..., kar izhaja iz grafičnih prilog k lokacijski dokumentaciji ... - dopolnitev 1994 z dne 8.3.1994 in z dne 8.6.1994 in so na tem lokacijskem območju dovoljene novogradnje stanovanjskih objektov in objektov za potrebe gostinstva in turizma, če gradnja novih stanovanjskih objektov izpolnjuje gradbeno vrzel (32. člen PUP). Predlagana gradnja izpolnjuje tudi druge pogoje iz citiranega odloka za oblikovanje in lego objekta, višino, gradbeno linijo, odmika od sosednih zemljišč in objektov, kakor tudi glede določbe v 7. členu citiranega odloka glede pozidane površine, ki ne sme presegati 40 % razpoložljivega funkcionalnega zemljišča. Ob velikosti zemljišča 1124 m2 in predvideni tloris objekta 12 x 13 x 10,5 m ter prizidek 8 x 6 m, objekt ne bo porušil razmerja 40 % proti 60 % pozidane - nepozidane površine, ki velja za stanovanjske objekte. V lokacijskem postopku so bila pridobljena tudi ustrezna soglasja posameznih organov in organizacij in sicer sanitarne inšpekcije in inšpekcije za požarno varnost kakor tudi komunalnih služb, zaradi česar tožena stranka zavrača pritožbene ugovore, ker je lokacijsko dovoljenje izdano investitorjema v skladu s pogoji, predpisanimi v Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled.

Tožniki v tožbi ponavljajo pritožbene navedbe, zlasti pa poudarjajo, da lokacijska dokumentacija nima pravne podlage v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Občine Radovljica, ker niso sanirani deli plana, ki so bili razveljavljeni z odločbo Ustavnega sodišča št. 33/88-16 z dne 29.3.1990 (Uradni list RS, št. 15/90). Po tej ustavni odločbi je bil med drugim razveljavljen odlok Skupščine občine Radovljica o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bled (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/87), območje morfološke enote ..., v kateri se nahaja sporna lokacija. Ker družbeni plan Občine Radovljica ni bil saniran po zakonskih predpisih, tudi Odlok Skupščine občine Radovljica o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni list RS, št. 23/91 - PUP) nima pravne veljave in je zato izdano lokacijsko dovoljenje brez pravne podlage. Sicer pa lokacijsko dovoljenje niti ni v skladu s pogoji, določenimi v PUP, saj iz podatkov v lokacijski dokumentaciji ne izhaja, da so upoštevani pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, čeprav je lokacija na območju obstoječih vil ... (zadnji odstavek 37. člena PUP). Z lokacijsko odločbo predvideni objekt bi bil na tem območju največji tako po tlorisu bruto etažni površini 13 x 10,5 m in višini 11,5 m s prizidkom 8 x 6 m, zaradi česar bodo prizadete stare tlorisne zasnove naselja, glede oblikovanja objektov, arhitektonskih prvin, ker se ne prilagajajo gabaritom obstoječih sosednjih objektov, pri čemer je tudi temeljna zasnova objekta oddaljena od nekategorizirane ceste le 2 m namesto najmanj 4 m, kot to določa 6. odstavek 6. člena PUP. Velikost objekta bo bistveno poslabšala svetlobne in bivalne pogoje sosednjim objektom. Tožniki v tožbenih ugovorih tudi navajajo, da so bili v lokacijskem postopku prikrajšani v svojih pravicah, ker niso bili seznanjeni s spremembami lokacijske dokumentacije, katere bi jim moral pojasniti izvedenec ustrezne stroke, saj je bila prvotno načrtovana stanovanjska hiša z mizarsko delavnico, z dopolnilno lokacijsko dokumentacijo pa klet z garažami namesto mizarske delavnice. Po dopolnjeni lokacijski dokumentaciji je bil tudi načrtovani objekt premaknjen za 4 m proti vili ..., zaradi česar se je razdalja med objekti - hišami tožnikov G. in K. zmanjšala od prvotnih 17 m na 13 m. Tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi napačno utemeljuje, da je razmerje med pozidano in prosto površino funkcionalnega zemljišča 40:60, ker nepravilno zamenjuje brutto etažno površino s tlorisno površino. Ker je v lokacijskem dovoljenju določen dostop in dovoz na parc. št. 725/3 iz smeri severa, je po mnenju tožnikov pravno nevzdržen še variantni dostop in dovoz na navedeno zemljišče iz južne strani po parc. št. 810/6 - javna pot pod pogojem, da investitorja pridobita ustrezno soglasje. Nedoločno, neizvršljivo je tudi določilo v lokacijski odločbi o odvodu odpadne vode po vodotesnem priključnem kanalu premera 160 mm do javne kanalizacije premera 60 cm s priključnim mestom na jašek, J-1, ker ni določno opredeljeno zemljišče po katerem mora investitor zgraditi priključni kanal, niti ni izkazano ali za tak poseg investitor razpolaga z dovoljenjem lastnikov zemljišč. Iz navedenih razlogov tožniki predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Prav tako predlagata zavrnitev tožbenih ugovorov tudi investitorja P.S. in A. Tožba je utemeljena.

Tožba je utemeljena, vendar ne zaradi tega, da za lokacijsko dovoljenje ne bi bilo pravne podlage, ampak zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z nekaterimi pogoji iz izreka lokacijskega dovoljenja prve stopnje in zaradi kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tako je utemeljen tožbeni ugovor glede odvoda odpadne vode do priključka na javno kanalizacijo. Glede tega je izrek lokacijske odločbe pomanjkljiv in nedoločen, ker ne določa zemljišč, po katerih morata investitorja zgraditi priključni kanal do priključnega jaška na javno kanalizacijo. Če naj bi potekal priključni kanal do priključnega mesta na javno kanalizacijo izven parcele št. 725/3 k.o..., torej po drugih zemljiščih, katerih investitorja nista lastnika, bi morala investitorja imeti dovoljenje lastnikov zemljišč za napeljavo kanalizacije po njihovih zemljiščih. Razpolaganje z zemljiščem, na katerem investitor namerava graditi ali drugače posegati v prostor, je eden od pogojev za pridobitev lokacijskega dovoljenja v skladu s 53. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 47/93. V nasprotju z 2. odstavkom 209. člena ZUP je tudi pomanjkljivo razlogovanje v izpodbijani odločbi, da stanovanjski objekt s turističnimi sobami zasnovan na parc. št. 725/3, ne spada pod spomeniško varstvo, čeprav naj bi bil po podatkih v lokacijski dokumentaciji objekt zgrajen na območju ... Za to območje je po zadnjem odstavku 37. člena PUP dovoljena novogradnja pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prav tako je utemeljen ugovor tožnikov glede izvedbe variantnega dostopa in dovoza na parc. št. 725/3 po parc. št. 810/6, ki je v naravi pot, pod pogojem, da si investitorja pridobita soglasje za uporabo te poti. V lokacijskem dovoljenju je določba, katere izvršitev je vezana na izpolnitev pogoja, nedoločna in nejasna in zato v nasprotju z 2. odstavkom 208. člena ZUP.

Utemeljen je tudi ugovor, ki se nanaša na odmik objekta - garaže investitorjev od nekategorizirane ceste parc. št. 810/6 - v naravi pot. Tega ugovora, ki ga je tožeča stranka uveljavljala že v pritožbi z dne 31.5.1993 in se nanj sklicuje tudi v pritožbi z dne 25.8.1994 proti odločbi o lokacijskem dovoljenju prve stopnje, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni presodila, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 245. člena ZUP, po katerem se v obrazložitvi odločbe druge stopnje morajo presoditi vse pritožbene navedbe.

Po presoji sodišča pa ni utemeljen tožbeni ugovor, da lokacijska dokumentacija in lokacijska odločba nimata pravne podlage, ker je bil družbeni plan Skupščine občine Radovljica razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih na območju planske celote Bled (Uradni list RS, št. 23/91) pa, da ni veljaven, ker ni bil sprejet v skladu s smernicami družbenega plana. Tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe pravilno ugotavlja, da citirani odlok ni bil razveljavljen, zakonitost prostorskih izvedbenih aktov pa presoja ustavno sodišče. Navedeni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih torej je pravna podlaga za lokacijsko dokumentacijo in za lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe pravilno ugotavlja na podlagi podatkov v lokacijski dokumentaciji in v spisu, da so pogoji v lokacijskem dovoljenju določeni v skladu z določili PUP glede tlorisne zasnove in velikosti objekta, arhitektonske oblike, prilagajanja s sosednimi objekti, osvetlenosti in bivalnim pogojem, razmerju pozidanosti in prosti površini funkcionalnega zemljišča in odmikov od objektov, zaradi česar tožbeni ugovori v tem delu niso utemeljeni. Sodišče nima pomislekov o pravilnosti razlogov tožene stranke, saj temeljijo na podatkih iz lokacijske dokumentacije v spisu. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da so bili prikrajšani v svojih pravicah, ker niso bili seznanjeni s spremembami dopolnilne lokacijske dokumentacije, katere bi jim moral pojasniti izvedenec ustrezne stroke. Glede tega ugovora se sodišče strinja z razlogi v izpodbijani odločbi, da so tožniki imeli možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah v lokacijskem postopku na obravnavah z ogledom dne 29.8.1991 in dne 12.1.1993, zaradi česar ni bilo potrebno opraviti še ene obravnave z izvedencem.

Glede na navedene utemeljene tožbene ugovore je sodišče tožbi ugodilo po 2. odstavku 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) ter izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe ZUS/77 in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).