Jedro

Revizijski očitek po členu 354/2-13 se ne more nanašati na sodbo prve stopnje, če je sodba druge stopnje enakemu pritožbenemu očitku sledila in v sodbi neobdelano podlago zahtevka obdelala.

Revizijsko izpodbijanje dejanske podlage sodbe ni dovoljeno. Revizijske dejanske novote, ki se nanašajo na podlago zahtevka, niso dovoljene.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev, da je izključna lastnica parc. št. 533/84, njiva (v naravi vrt) v izmeri 542 m2, vl. št. ..., k.o. ..., ter izročitev zemljiškoknjižne listine, s katero se bo lahko tožničina lastninska pravica vknjižila tudi pri formalnih solastninskih deležih 160/1000 prvega toženca in 183/1000 vsakega izmed preostalih dveh tožencev. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje. Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb druge in prve stopnje in novo sojenje na prvi stopnji.

Na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) toženci niso odgovorili, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. člena 354/2 ZPP v pravdi ni bilo. Neutemeljen je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke člena 354/2 ZPP, češ da je podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, ker je sodišče obravnavalo le en pridobitni naslov (priposestvovanje), ne pa tudi drugega, tj. darilne pogodbe med tožnico in materjo. Tak očitek je tožnica uveljavljala že zoper sodbo prve stopnje v pritožbi, sodišče druge stopnje pa je nanj odgovorilo in v izpodbijani sodbi navedlo tudi razloge, zakaj ni podana druga zatrjevana podlaga tožbenega zahtevka. Očitek navedene procesne kršitve na račun sodišča druge stopnje torej očitno ni utemeljen, revizija pa je izredno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje.

Neutemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani pravnomočni sodbi. Neutemeljen je očitek, da je pri stališču, da je darilna pogodba realni kontrakt, sodišče druge stopnje šlo mimo dejstva, da je tožnica imela že pred sklenitvijo dogovora z dne 20.12.1970 posest in užitek spornega zemljišča, ker ji ga je izročila mati. Ta revizijski očitek je neutemeljen, ker je sodišče druge stopnje izrečno ugotovilo, da tožnica ni uspela dokazati izročitve sporne parcele njej v posest - revizijsko sodišče pa je vezano na dejansko podlago izpodbijane sodbe in te podlage tožnica z revizijo ne more izpodbijati (člen 385/3 ZPP).

Neutemeljen je revizijski očitek, češ da niso pravilna stališča druge stopnje glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičnini z vknjižbo v zemljiški knjigi, ker ne upoštevajo pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodba druge stopnje ima razloge predvsem tudi glede priposestvovanja, torej revizijska trditev niti ni resnična.

Neupošteven revizijski razlog predstavlja trditev, da je pri dogovoru med materjo in tožnico le formalno šlo za darilo, dejansko pa je šlo za dvostransko obveznostno razmerje, v katerem je tožnica skrbela za mater do njene smrti, obe pa sta svoje obveznosti izpolnili. Gre namreč za dejansko novoto, ki se nanaša na samo podlago zahtevka in ki zato ni dovoljena (člen 387 ZPP). Enako velja tudi glede revizijskih trditev o posebnostih spornega zemljišča, zaradi katerih naj to zemljišče ne bi moglo pripadati nikomur drugemu kakor tožnici kot lastnici v bližini stoječe hiše. Brezpredmetni so revizijski razlogi glede prepovedi parcelacije sporne parcele v času, ko je tožnica prejela od matere drugo nepremičnino in razlogi glede pomena tožničinih stališč v zapuščinskem postopku po materi. Teh okoliščin sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali kot podlage za izpodbijano odločitev o tožničinem zahtevku in jih tudi nista bili dolžni ugotavljati in upoštevati glede na ugotovljena dejstva in glede na uveljavljano podlago zahtevka. Zlasti glede presoje sodišča druge stopnje po 220. členu Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) je treba opozoriti, da je zgolj dodana kot možen dodaten argument za izpodbijano odločitev, ni pa navedena kot podlaga odločitve.

S tem je odgovorjeno na vse obravnavanja potrebne revizijske razloge. Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti (člen 386 ZPP) preizkusilo materialnopravno presojo sodišča druge stopnje tudi zunaj revizijskih razlogov in tudi pri tem preskusu ugotovilo, da glede na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijani sodbi ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je zato treba na podlagi določbe člena 393 ZPP zavrniti.